Nina Ambrož
AJM bo naslednje leto imel 30 let. Zadnja leta so prihodki stabilni, okoli 20 milijonov evrov, dobiček tudi je. Kako vam uspeva, kako je delati posel v vasi, kot je Kozjak nad Pesnico?
"Najbolj zaslužna sta Marija in Janez Ajlec, ki sta podjetje ustanovila v nekdanjem hlevu in skupaj s tujimi partnerji. Ko so ti izstopili, je AJM postal družinsko podjetje. Po letu 2014 je vodenje prevzela druga generacija družine. Pomembni elementi so tudi povezanost z okoljem in zaposlenimi ter razvoj. Da ostaneš na trgu 30 let v hitro razvijajoči se, dinamični industriji, je treba biti prvi pri določenih razvojnih potezah in produktih."
Kako gradite razvoj?
"Veliko smo vlagali v avtomatizacijo, robotizacijo, posodobitve procesov. Vse procese smo digitalizirali, od poslovanja s kupci do načrtovanja proizvodnje, same proizvodnje in dobave kupcem. Razvili smo štiri produktne skupine, najbolj znani smo po PVC-oknih, izdelujemo še okna iz aluminija in lesa ter vhodna vrata, ki so iz različnih materialov, imajo različne stopnje varovanja in jih je mogoče upravljati preko sistemov na daljavo, denimo mobilnih telefonov. Ta so zmeraj bolj iskana. Veliko smo naredili tudi v dizajnu in sledili trendom v arhitekturi in tehnologiji. Nekoč, pred 20 leti, so gradili hiše s stolpiči in polokroglimi okni, medsteklenimi križi, danes so hiše čistih linij, s čim več odrtega prostora, steklene površine so vse večje. To predstavlja naše okno Zero Sash, ki smo ga sami razvili in patentirali, kompletno okensko krilo je stekleno. V tej linij smo razvili tudi vhodna vrata in drsne stene. Rezerve je mogoče iskati le v optimizaciji procesov. Ker bo delovna sila vedno dražja, materiali, ki prihajajo iz zahodnoevropskih držav, prav tako."
Sam Arsenovič za Maribor ne pomeni nič oziroma ni vpliven
Univerza naj zaračuna študij. Ker če nekaj plačaš, pomeni, da to ceniš
OD 1 DO 5
1. Bili ste Pohorski car. Kaj carskega ste naredili na Pohorju?
"Hribovec sem. Trideset let sem bil sodelavec gorske reševalne službe in sem brezplačno dežural na Pohorju. Carjem je Pohorje duša in bi zanj dali in naredili marsikaj. Pohorski car je zlasti naziv za aktivnosti na Pohorju in pri Zlati lisici, nekako za življenjsko delo. Moje zasluga je izdaja knjige Pohorski carji, ki jo je napisal dr. Dolfe Rajtmajer. V času mojega carjevanja je bilo narejeno tudi novo zasneževanje."
2. Bi Pohorje turistično intenzivirali, čeprav imate radi neokrnjeno naravo?
"Bi. Ampak za to morata biti širša volja in celovita turistična politika države, nekaj lahko naredimo tudi Mariborčani, ko pustimo tam gostincu zaslužek in pojemo kosilo. Vendar če ni celovite infrastrukture, od letališča naprej, je težko delati turizem. Pohorje sem prekrižaril s kolesom, a si ne predstavljam, da bi turista poslal na nekajkilometrsko turo, ker ni niti označevalnih tabel."
3. Na kaj stavite bolj, na oglaševanje produktov ali razvoj?
"Sem tehnični človek in zame je najpomembnejši razvoj. Seveda je marketing ključna podpora, ki gradi našo znamko, ime. Nesmiselno pa je hvaljenje nečesa, kar so drugi že pred nami izumili."
4. Ste naklonjeni prihodu tujih investitorjev v Slovenijo, njim na kožo pisanim zakonom in državnim subvencijam, ki jih dobijo?
"Pogoji bi morali biti enaki za vse. Tudi mi si želimo, da na nas v tujini gledajo enako. Če pritegnemo investitorja, ki ima potencial razviti dejavnost, na katero se bo lahko navezalo veliko lokalnih podjetij, podpiram tudi subvencije. Nisem pa za to, da privabimo male tuje investitorje, ki zaposlijo sto ali dvesto ljudi, in dobijo bajne subvencije."
5. Saj Magna v Sloveniji jih nima kaj več.
"Se strinjam. Ima pa perspektivo."
Zaposleni morajo biti ponosni na izdelek, ki ga proizvedejo, sicer podjetje nima perspektive
