(INTERVJU) Upravljavec ljubljanskega letališča: "Za Maribor bi bil dobrodošel kakršenkoli prihodek"

Konec maja je švedska internetna storitev Flightradar24, ki v realnem času prikazuje komercialni letalski promet, prvič po 22. marcu letos zabeležila preko 100.000 letov dnevno, a če to številko primerjamo z istim dnem v maju 2019, ko je bilo v zraku v enem dnevu 191.611 letal, smo še zmeraj zelo oddaljeni od tega. Pogovarjali smo se z Zmagom Skobirjem, poslovodnim direktorjem družbe Fraport Slovenija, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.
Kdaj bi se letalstvo lahko vrnilo v stare tirnice? Tujina napoveduje večletno okrevanje.
"Tudi naše napovedi niso nič boljše. Potrjujejo jih napovedi našega matičnega podjetja Fraport AG, ki ima v upravljanju še 30 letališč, združenja letališč, napovedi proizvajalcev letal in Eurocontrola, ki kažejo, da pred koncem leta 2023 ne bomo prišli do številk izpred leta ali dveh."
Prav Eurocontrol poudarja, da je bistvenega pomena koordinirano vzpostavljanje prometa. Se to dogaja?
"Mislim, da ne. Evropska komisija je poskusila poenotiti, da države znotraj EU in schengna sprostijo promet, glede na epidemiološko sliko. A pri nas to še ni primer - ni koordinirano. Trenutno imamo v Sloveniji več omejitev kot druge države in letališča, kar močno ovira hitrejši prihod letalskih prevoznikov in s tem dotok letalskih gostov v Slovenijo. Razumem stališče in bojazni stroke, a boj letališč v regiji je za prevoznike iz dneva v dan bolj konkurenčen in agresiven. Naša skrb in bojazen je, da bodo šli tja, kjer jih bodo sprejeli, si želeli teh gostov, turistov, poslovnežev."

Ukrepi dodatno podražijo letenje

Pravite, da zaradi približno 70 odstotkov prometa manj ne morete zagotoviti dela za vse zaposlene. Kje so milijoni denarja, na katere opozarjajo sindikati? Ti so prepričani, da družba razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi iz ustvarjenih dobičkov minulih let, ki bi jih bilo po njihovem mnenju mogoče nameniti za reševanje trenutnih kadrovskih težav, reševanje delovnih mest.
"Milijoni se nikjer ne skrivajo. Govoriva o zadnjih dobrih dveh letih dobička, ki je zadržan v družbi. Gre za preko 25 milijonov evrov, ki jih sedaj porabljamo za plačilo delovne sile, tekoče poslovanje in gradnjo terminala. Predhodni dobiček je lastnik verjetno ustvaril zato, da si poplača vložek. Naš lastnik je razumevajoč, in dobička ni jemal v obliki dividend, ampak ga vrača in vlaga v delovna sredstva, infrastrukturo in tudi v tekoče vzdrževanje infrastrukture, ki je draga. Pa tudi v zaposlitve 120 novih ljudi v zadnjih dveh letih in pol, njihova šolanja. Ne drži teza, da bi lahko mi vseh 500 ljudi financirali še tri leta, hkrati pa imeli manj kot pol prometa. Ne zdržimo. Strošek dela v naši družbi predstavlja več kot polovico vseh stroškov. Med 15 in 17 milijoni letno. Moramo se prilagajati, poskušamo biti čim bolj racionalni. Če bi gledali striktno promet in napovedi za letos, bi morali odpustiti bistveno več ljudi, kot pa smo napovedali. Številka bi lahko bila še enkrat višja. Poskusili bomo biti kar se da socialni, a brez odpuščanj ne bo šlo. Trenutno živimo od akumuliranega denarja, ki se je nabral zadnja leta zaradi dobrega poslovanja. Ta denar, dobrih 25 milijonov evrov, bomo porabili do konca leta, vključno z investicijo, in še zadolžiti se bomo morali. Kot rečeno, naslednje leto, tudi po optimističnih zgodbah, še zdaleč ne bomo pri številkah, kot smo bili. Letos pričakujemo med 400 in 500 tisoč potniki od načrtovanih 1,5 milijona.
Zavedamo se, da so med zaposlenimi izučeni, licencirani ljudje, ki jih bomo lahko že jutri potrebovali. Zato, v upanju na boljše dni, jemljemo s sabo toliko več ljudi. Odpuščamo pa najmanj kvalificiran kader, in ko se bo promet povrnil, bomo ta kader pridobili nazaj. Ne bo problem zaposlovati, problem je vzdržati likvidnostno."
Torej vas ni strah, da bodo delavci, ki jih boste odpustili, zaposlitev našli drugje in vam ne bodo na voljo, ko jih boste (ponovno) potrebovali?
"V letih 2017 in 2018, ko je promet naraščal, smo imeli kratkotrajno takšne težave, a smo vseeno dobili in usposobili 120 ljudi. Ko je bila največja konjunktura. Ni nas strah tega. Bolj nas je strah, kako preživeti do tistih dni, ko bo šel promet tako navzgor."

Maribor bi bilo škoda zapreti

Kako pa gledate na to, da mariborsko letališče pod upravljanjem DRI postaja parkirišče za odvečna letala?
"Bomo videli, ali bo iz tega kaj nastalo. Mi smo imeli zadnje tri mesece prošnje za parkiranje deset do sto letal, pa se ni nič uresničilo."
Povpraševanje po parkiranju na Brniku je torej bilo?
"Nenehno, vsak dan. Povpraševanja še vedno prihajajo."
Koliko prostora imate na razpolago?
"Za 20 do 30 letal ni problema. Celo vozno stezo 'taxiway alfa', ki gre skozi na pisto. To bi lahko ponudili, ker se da preko piste obračati in obratovati. Plus, kar je še prostora na platformi."
Bi lahko ponudili tudi vzdrževanje letal?
"Seveda, saj to že teče. Dve firmi na Brniku vzdržujeta letala, in sicer proizvajalcev Embraer, Canadair in Airbus."
Kakšnih večjih prihodov iz naslova parkiranja torej v času krize ni bilo?
Ne, nihče ni uresničil napovedi iz povpraševanja. Tista letala, ki so jih mislili dolgoročno ustaviti, tudi za več let, med njimi Lufthansa, so šla vsa na jug Evrope. V Španijo, na manjša letališča. Zaradi klime, suhega zraka in ne mraza in vlage. Vlaga škodi letalu. Slovenija za to ni idealna. Za kratkoročno parkiranje da, za dolgoročno pa ne. Zato je v Arizoni na tisoče letal, ker je suh zrak in že narava konzervira."
Kako torej ocenjujete mariborski projekt? Ima potencial?
"Bi rekel, da še vedno ja. Bi si tudi zelo želel, da ga ima. Kakršenkoli prihodek. Zgodovinsko gledano, kaj vse je že dal Maribor skozi, bi bilo dobrodošlo. Tudi če dobimo mi ponudbo, bi jo preusmerili, naj gredo v Maribor. Ker ima letališče več možnosti in manj restrikcij. Pri nas bo parkiranje problem, ko se bo promet začel odvijati. Možno je, a logistično bolj zapleteno."