Nove različice seva postajajo zaradi hitrejšega širjenja pogon novega vala epidemije, ki se je marsikje po Evropi že pričel. V Sloveniji se krivulja dviguje z zamudo, a rast je kot drugod po Evropi eksponentna, do prejšnjega tedna je bila dokazana v okoli 1000 vzorcih. Kako je z novimi različicami, predvsem seveda z angleško in južnoafriško, pri nas? Danes bodo znani novi podatki, pričakuje se približevanje številu 2000. Profesorica in vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik: "Angleška različica je pričela svojo pot po Evropi in svetu. Enako kot drugod tudi v Sloveniji močno narašča. Južnoafriška varianta se v vzorcih, ki jih analizira NLZOH, pojavlja posamično. Skupni podatki za Slovenijo iz prejšnjega tedna pa kažejo, da je prisotna predvsem v osrednjeslovenski regiji. Pomemben trend je ta, da se tudi variante naprej razvijajo in spreminjajo - tako sedaj angleška varianta ponekod pridobiva tudi mutacije, ki jih poznamo iz južnoafriške in brazilske različice in prispevajo k temu, da se virus bolje umika imunskemu sistemu. Teh variant v Sloveniji še nismo potrdili."
Nevidni sopotniki
Vzorce laboratoriji sekvencirajo za nazaj. Nekaj zmede je bilo recimo pri primeru kirurga, saj se je kasneje izkazalo, da je bil južnoafriški sev v državi že prej. Sandra Janežič: "Na NLZOH sekvenciramo vzorce enkrat tedensko, sam postopek z analizo traja prav tako slab teden. Pri primeru kirurga je bil to prvi odkriti južnoafriški sev. Nato pa je Inštitut za mikrobiologijo in imunulogijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki prav tako sekvencira svoje vzorce, naknadno poročal o dodatnih primerih v njihovem okolju. Nove variante bodo v Slovenijo vnesene večkrat. Kateri od teh vnosov se bodo dobro omejili, drugi pa bodo tiste začetne točke, iz katerih se bodo nove variante potem širile po Sloveniji. Zato sta tudi smiselna strožji nadzor na mejah in zavedanje slehernega posameznika, ki se v Slovenijo vrača iz tujine, da lahko s sabo prinese tudi nevidne sopotnike."
Nadzor na mejah je smiseln
Gre del rasti pripisati tudi pospešenemu sekvenciranju? Dr. Sandra Janežič, prav tako raziskovalka pri NLZOH, odgovarja, da ne. "Sekvenciranje sicer občasno povečamo z 10 na 30 odstotkov, vendar nato zmeraj gledamo samo deleže. Povečanje deleža sekvenciranih vzorcev ne pomeni umetnega povečevanja številk, temveč bolj natančno poda del vzorcev, ki pripadajo angleški varianti."
"Angleška varianta ponekod pridobiva tudi mutacije, ki jih poznamo iz južnoafriške in brazilske različice"
Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin napoveduje strožji nadzor na mejah. Glede na številke angleške variante je jasno, da ne gre samo za vnose, ampak tudi za širjenje, pravi Rupnikova. "Z novimi različicami je enako, kot je bilo lani na začetku epidemije s pojavom novega koronavirusa pri nas. Izkušnje kažejo, da se vnesejo najprej posamezni primeri, iz teh se nato pričnejo prenosi naprej in širjenje. Slovenija je majhna, tranzitna država in država z veliko delovnimi migranti, ki potujejo čez meje v obeh smereh, zato je gotovo tudi velika možnost, da se del okužb vnese v državo, in strožji nadzor na mejah je s tega vidika smiseln."
Razlog za skrb
Bilo je že vzpostavljenih nekaj povezav med večjo stopnjo hospitalizacij in novimi različicami ter celo povečanjem smrtnosti. A Rupnikova meni, da različice trenutno niso razlog za strah, so pa razlog za skrb. Njihova najbolj opazna značilnost je, da se dosti bolje prenašajo med ljudmi, zato se hitreje širijo in pričnejo prevladovati. "Za zdaj imamo srečo, da ta lastnost boljšega širjenja ni povezana s sposobnostjo povzročanja izrazito hujših okužb. Za angleško različico, ki jo poznamo od septembra lani, so zdaj na voljo podatki iz objavljenih študij, recimo v Nature in v BMJ. Sicer opisujejo povečano umrljivost pri tem sevu, bila naj bi za 42 do 82 odstotkov višja glede na običajne variante. Ker pa je celokupna smrtnost majhna, so raziskovalci tako izračunali, da se na nivoju posameznika tveganje za smrt po okužbi z novo varianto poveča z 0,6 na 0,9 odstotka."
Virusi v odpadnih vodah
Nove različice lahko raziskovalci določijo tudi v odpadnih vodah. Prednost je predvsem hitrost, pravi Janežičeva. "Z določanjem novega koronavirusa v odpadnih vodah čistilnih naprav se v Sloveniji ukvarjajo predvsem na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB), s katerim zelo dobro sodelujemo znotraj nacionalne strategije spremljanja variant koronavirusa. V odpadnih vodah se različice prav tako določajo s sekvenciranjem. Glavna razlika med spremljanjem različic odpadnih vodah in pri ljudeh je v tem, da se v primeru vod ne iščejo posamezni virusni genomi, ampak se gleda samo prisotnost posameznih mutacij, ki jih zaznamo kot spremenjene črke v genomih virusov, ki so v vodi. Iščemo predvsem tiste mutacije, ki so povezane z angleško, južnoafriško in brazilsko različico, pristop pa omogoča tudi hitro zaznavanje drugih, novih mutacij, ki se pojavijo v genomih virusa."
Poleg tega se učinkovitost cepiv pri nekaterih različicah manj, pri drugih pa bolj zmanjša. "Še vedno pa vsa cepiva pri vseh različicah dobro ščitijo pred težko boleznijo," zatrdi Rupnikova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
