Minister za zdravje Janez Poklukar je danes odredil začasno ustavitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom AstraZenece. Kot je dejal, je svetovalna skupina sicer ugotovila, da ni utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja, kljub temu pa je iz previdnosti predlagala začasno ustavitev do končne odločitve Evropske agencije za zdravila (Ema).
Tudi obe referenčni instituciji, Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila, trdita, da zapleti najverjetneje niso povezani s cepljenjem. Kljub temu bo strokovni odbor Svetovne zdravstvene organizacije jutri še enkrat pretresel razpoložljive podatke, varnostni odbor Eme bo preučil podatke, v četrtek pa bodo odločali o nadaljnjih korakih. A pri Evropski agenciji za zdravila opozarjajo: "Dogodki, ki vključujejo krvne strdke, tudi z nenavadnimi značilnostmi, kot je majhno število trombocitov, so se zgodili pri zelo majhnem številu ljudi, ki so prejeli cepivo. Na tisoče ljudi letno v EU iz različnih razlogov razvije krvne strdke."
Število trombemboličnih dogodkov pri cepljenih ljudeh ni večje kot pri splošni populaciji, pravijo pri agenciji. In: "Ema trenutno še vedno meni, da koristi cepiva AstraZenece pri preprečevanju covida-19 s povezanim tveganjem za hospitalizacijo in smrt odtehtajo tveganje neželenih učinkov." AstraZeneca med tem navaja, da je bilo med okoli 17 milijoni cepljenih v EU in Veliki Britaniji zaznanih 15 primerov venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije, kar je manj od pričakovanj med splošno populacijo. Po drugi strani je zaradi krvnih strdkov, ki so bili nesporno posledica covidne bolezni, umrlo na tisoče ljudi. Zato je toliko bolj pomembno temeljito raziskati ozadja povezav med cepljenjem in embolijo, če te sploh obstajajo, in zagotoviti, da ne bodo zaradi prekinitve cepljenja v nevarnosti ranljivi, je ob danski prekinitvi dejal dr. Stephen Evans, profesor na londonski šoli za higieno in tropsko medicino. Tudi sicer veliko znanstvenikov opozarja pred prehitrim sklepanjem in sprejemanjem odločitev, saj to maje zaupanje v cepiva, kar je v cepilsko skeptični Evropi tvegano. Na to so danes zvečer na twitterju opozorili tudi pri Covid sledilniku.
Evropski domino efekt
Največ držav, ki začasno ustavljajo cepljenje s cepivom AstraZenece, je Evropi - Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Irska, Bolgarija in Romunija; za prekinitev so se odločili še v Indoneziji, na Tajskem v Demokratični republiki Kongo. Večinoma pojasnjujejo, da gre za previdnostni ukrep in da bodo počakali na odločitev agencije za zdravila.
Tudi posvetovalna skupina za cepljenje meni, da v Sloveniji ni razlogov za prekinitev cepljenja, saj za zdaj nismo zabeležili krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece, zabeležili pa smo štiri take dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom. Do 7. marca je bilo izvedenih 23.734 cepljenj s prvim cepivom in 174.490 z drugim. Tudi sicer so številke zabeleženih tromboz po cepljenju pri obeh cepivih primerljive, kažejo britanski podatki.
V Mariboru bi se moralo cepiti 1300 ljudi
S cepivom AstraZenece bi jutri v Mariboru morali cepiti okoli 1300 ljudi. "V to so všteti še nekateri šolniki pa zaposleni v policiji, gasilci in kronični bolniki, mlajši od 65 let," je naštel pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus in dodal, da so vse, ki so bili za to cepljenje predvideni, za zdaj obvestili, da cepljenje zanje ta dan odpade. "Drugega cepiva za te osebe trenutno nimamo na voljo. S Pfizerjevim pa bomo v naslednjih dneh normalno cepili staroste skupine, ki so prednostno predvidene. Pri nas so zdaj na vrsti 70-letniki," je še povedal Jus. Dodal je, da bodo takoj, ko bo znana odločitev, da in če bo možno nadaljevati cepljenje s cepivom AstraZenece, novi termin določili vsem, ki so jim zdaj morali cepljenje preklicati. Jus je še pripomnil, da je tako odločitev glede na serijo držav, ki so storile podobno, pričakoval, da pa je to zagotovo slaba popotnica za nadaljnje cepljenje s cepivom AstraZenece, saj se tako krha zaupanje. To je sicer bilo načeto že prej, zlasti po stranskih učinkih pri skoraj vseh zaposlenih na eni od velenjskih šol. Kljub temu da so strokovnjaki mirili, da gre za pričakovano reakcijo na cepivo, ki da je celo zaželena, saj to pomeni, da cepivo učinkuje, so si po tem dogodku številni, ki so že bili na seznamu za cepljenje šolnikov, premislili.
Namesto napovedanih 70 odstotkov vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v Mariboru se jih je na koncu za cepljenje odločilo le 40 odstotkov. Kot smo poročali, naj bi za cepljenje v UŠC Leona Štuklja v treh dneh prišlo na vrsto 3238 prijavljenih šolnikov, a odzvalo se jih je 1848. "Pred odpovedjo smo dobili sporočila, a ne od vseh. Najpogostejši argumenti so bili, da so zboleli ali da se slabo počutijo. Nekateri so napisali, da se v tem trenutku pač ne bodo cepili," je končal Jus. (vbo)
In kako bo prekinitev vplivala na cepljenje tistih, ki so prvi odmerek tega cepiva že prejeli in bi morali drugi odmerek dobiti v naslednjih dneh ali tednih? Minister Poklukar odgovarja, da režim cepljenja s cepivom AstraZenece dovoljuje drugi odmerek do 84 dni po prvem: "Imamo dovolj časa, da Ema in druge institucije pretresejo situacijo in sprejmejo usmeritve."
Cepljenje z drugimi cepivi, Pfizerja in BioNTecha in Moderne, poteka normalno po programu, Slovenija tudi dobi dodatne odmerke Pfizerjevega cepiva v naslednjih dneh. Jutri bo v našo državo prišla pošiljka s skoraj 20.000 odmerki Pfizerjevega cepiva, ta teden se pričakuje še pošiljka AstraZenece.