Pretekli teden je Maša Hawlina, raziskovalka in članica stanovanjske zadruge Zadrugator ter Inštituta za študije stanovanj in prostora, opozorila, da vlada nadaljuje politiko umika države s stanovanjskega področja. "Oblasti se v novih predlogih zakonov sicer trudijo dati vtis, da se dogaja nasprotno," je opozorila. Tudi arhitekt in aktivist Uroš Mikanovič je pritrdil, da politika ne izkorišča sedanjega trenutka, da bi odločneje zaščitila javni interes in stanovanja v zadostnem deležu umaknila s trga, tako da bi varno, dostopno in dostojno bivališče postalo pravica vseh, ne pa blago in orodje razredne razslojitve. Na razpravi z naslovom Prerastimo lastništvo? v okviru debat Besednjak za novo dobo je tudi nekdanji minister za okolje Pavel Gantar opozoril, da državni ukrepi ne bi smeli dodatno krepiti tržnih mehanizmov špekulacij in višanja cen nepremičnin ter subvencionirati bančne provizije, ampak neposredno podpreti najemnike in varčevalce. Kot primer so udeleženci spomnili na nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, ki je obstajala do leta 2012 in jo zdaj državni stanovanjski sklad le še zaključuje.
Zagotovitev stanovanja je ključna vloga oblasti
Na zgrešeno izhodišče predlaganih sprememb na področju stanovanjske politike so opozorili tudi v društvu Kralji ulice. Hana Košak je v uvodniku januarskih Kraljev ulice opozorila, da predlog stanovanjskega zakona o brezdomnosti sploh ne govori. Ta se v Sloveniji povečuje, četudi na Finskem obstaja jasen zgled, da je brezdomnost mogoče preprečevati z aktivno politiko, ki jo vodi načelo, da je zagotovitev človekove pravice do varnega in dostojnega stanovanja prva in ključna naloga oblasti.
Na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Simon Zajc, so prejeli okoli 400 pripomb na svoj predlog stanovanjskega zakona - kar 300 od fizičnih oseb, vsebinsko največ glede ureditve upravljanja stavb in delitve skupnih stroškov v večstanovanjskih stavbah. Napovedujejo, da bodo predloge pregledali v tem tednu, nato pa organizirali "delovne posvete s ključnimi deležniki". Ponovna 14-dnevna javna razprava dopolnjenega predloga naj bi sledila februarja.
Furs: Nadzora bo več
Na finančni upravi so pojasnili, da so pri odmeri davka odvisni od podatkov, ki jim jih posredujejo davčni zavezanci - lastniki, ki nepremičnine dajejo v najem. Najemnike pozivajo, naj ne pristajajo na najem stanovanja brez pogodbe ali na sklepanje dvojnih pogodb ter plačevanje najemnine na roko. Četudi so lani prejeli več kot 400 prijav nepravilnosti, ocenjujejo, da se stanje izboljšuje. Vseeno pa napovedujejo, da bodo letos še povečali nadzor.
Nazaj v hitre in učinkovite rešitve
Na vprašanja, poslana vladi Marjana Šarca o ideji, da bi slaba banka gradila stanovanja in domove za starejše občane, smo odgovor prejeli z ministrstva za finance. Na to, ali bi vstop slabe banke na stanovanjsko področje pomenil njeno prestrukturiranje v nedobičkonosno institucijo, ne odgovarjajo. Pojasnjujejo zgolj, da je vodstvo DUTB koaliciji predstavilo predlog o "možnostih vključevanja DUTB v reševanje stanovanjske problematike mladih in starejših" ter da bodo v DUTB v prihodnje pripravili "pravne in ekonomske predloge oziroma najboljše rešitve za nadaljnjo obravnavo".
V DUTB pojasnjujejo še, da bodo te možnosti "v prihodnjih dneh predstavljene tudi poslanskim skupinam". Prepričani so, da bi se z "izkoriščenjem potenciala DUTB" lahko "hitreje in učinkoviteje reševala problem pomanjkanja stanovanj, stanovanjska problematika za mlade in za starejše občane".
Mandat slabe banke naj bi se prvotno iztekel leta 2017, a je bil leta 2016 podaljšan do leta 2022. Na slabi banki pravijo, da nepremičninsko delujejo tudi sorodne jim institucije na Irskem, v Nemčiji in Španiji. A te delujejo tako že od začetka svojih mandatov.
V Sloveniji potrebujemo več stanovanj - a dostopnih in kakovostnih, ki ne sledijo tržni logiki.
V slabi banki pravijo, da imajo v svoji lasti stanovanja, nezaključene večstanovanjske stavbe ter številna zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo.
Državni ukrepi ne bi smeli dodatno krepiti tržnih mehanizmov špekulacij in višanja cen nepremičnin.
Novi stanovanjski zakon je še v postopku sprejemanja.
DUTB: Imamo nepremičnine, izkušnje in znanje
V slabi banki pravijo, da imajo "v svoji lasti stanovanja, nezaključene večstanovanjske stavbe ter številna zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo". Poudarjajo znanje, ki ga imajo, zaposlene arhitekte in nadzornike ter da so uspešno zaključili projekte Celovški dvori, Nokturno, Škrjančevo in Koprska vrata. "Poleg tega ima DUTB izkušnje z urejanjem prostorskih planov zemljišč, tesno sodeluje tudi z občinskimi upravami pri sprejemanju odločitev o najbolj koristni izrabi posameznih zemljišč." Za druga podrobnejša pojasnila, dodajajo, je trenutno še preuranjeno.
Glede na poročilo o delu je imela slaba banka 30. junija lani v lasti 294 nepremičninskih enot v vrednosti 185,5 milijona evrov. Stroški poslovanja so od leta 2017 višji od stroškov financiranja terjatev, ki so v slabi banki. DUTB od leta 2016 povečuje tako nominalno vrednost nepremičnin kot njihov delež med sredstvi, ki jih ima v upravljanju - poleg nepremičnin gre še za lastniške naložbe, ki so prav tako v porastu, in posojila, ki jih ima vse manj. V prvi polovici lanskega leta se je na račun upravljanja nepremičnin povečalo tudi število zaposlenih na tem področju.
Raziskovalci stanovanjskega področja so jasni, da potrebujemo več stanovanj - a dostopnih in kakovostnih, ki ne sledijo tržni logiki. Sedanje politike subvencioniranja najemnin zgolj krepijo rast teh za neredko neprimerna in nekakovostna stanovanja. Dokler ne bo več dostopnih in neprofitnih, kakovostnih javnih stanovanj, bo še naprej vladala le logika trga.
