(IZJAVA) Več kot 90 akademikov podprlo dijake, ki so s protestom zahtevali odprtje šol

Spodaj podpisani člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru izražamo podporo slovenskim dijakom v njihovi iniciativi po čimprejšnjem vračanju v šole, ki so jo v začetku februarja izrazili z javnimi shodi v različnih delih Slovenije.

Hkrati ostro obsojamo kazenske ukrepe, ki so jih bili nekateri predstavniki dijaške skupnosti deležni s strani pristojnih organov (Policijske uprave Maribor) zaradi domnevnega kršenja Zakona o nalezljivih boleznih oziroma odloka, ki se na zakon sklicuje in začasno prepoveduje zbiranje ljudi.

Kot člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru, katere poslanstvo je med drugim spodbujanje znanja, dvig ravni zavedanja, zavzemanje za humanistične vrednote v skrbi za človeka in trajnostni razvoj, želimo jasno izraziti skrb za problematiko generacije slovenskih mladostnikov in razumevanje za njihove izražene stiske, ki so nastale kot posledica boja proti epidemiji covida-19.

Kot skupina akademikov, ki dnevno izobražuje in vstopa v stik z mladimi, se sprašujemo o posledicah sporočila, ki so ga generacije slovenskih mladostnikov dobile iz omenjene reakcije s strani pristojnih organov, vključno z ministrico za izobraževanje, znanost in šport.

V vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov redno poudarjamo pomen spoštovanja pravic in prevzemanja odgovornosti. Naše mnenje je, da so bili v času ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja covida-19, dijaki tista družbena skupina, ki so ji bile na račun spoštovanja pravice do zdravja vseh državljanov v nesorazmernem deležu kršene nekatere temeljne pravice. Med njimi so:

1. Pravica do zdravja, kamor poleg telesnega sodi tudi duševno zdravje. Naše strokovne izkušnje in rezultati nekaterih do sedaj opravljenih znanstvenih raziskav namreč kažejo skrb vzbujajoče poslabšanje kazalcev duševnega zdravja slovenskih otrok in mladostnikov v letu boja z epidemijo.

2. Pravica do zdravega življenjskega okolja, kamor sodi tudi socialno okolje šole s skupino vrstnikov in drugih odraslih. Mladostniki so skupina, ki za svoj zdrav psihosocialni razvoj še posebej kritično potrebujejo stik z vrstniki; slednji pa je bil zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni zanje močno zmanjšan in fizično omejen.

3. Pravica do izobraževanja. Res je sicer, da je bilo šolanje v času boja z epidemijo omogočeno vsakomur, a na podlagi našega vsakodnevnega dela z mladimi v procesu izobraževanja in do sedaj opravljenih študij o šolanju na daljavo v času epidemije covida-19 lahko z gotovostjo trdimo, da je tovrstni način izobraževanja večinoma manj učinkovit od običajnega pouka v šolah, predvsem pa postavlja mladostnike v izrazito neenakovreden položaj glede na njihove osnovne materialne, kognitivne in okoljske zmožnosti.

V zameno za nedopustno dolgo obdobje odrekanja naštetim pravicam so slovenski dijaki namesto razumevanja za stiske in posluha za pobude za čimprejšnjo varno vrnitev v šole od pristojne oblasti naleteli na ostro obsojanje in celo kazensko preganjanje.

Kot družba se radi pohvalimo, da je prav znanje naše temeljno bogastvo. Ko pa so se predstavniki generacije slovenskih dijakov ̶ bodočih nosilcev znanja in oblikovalcev naše skupne prihodnosti ̶ odločili javno izraziti svojo zahtevo po kakovostnem izobraževanju, je bila ta (ob številnih drugih možnostih odziva) zatrta z represivnimi ukrepi. Trdimo, da spodbujamo razvoj njihovega kritičnega duha in jih spodbujamo k aktivnemu državljanstvu, hkrati pa z represivnimi ukrepi kaznujemo njihovo javno izražanje proti obstoječim razmeram, ki ovirajo njihov normalni razvoj. Ko jih nosilci oblasti pri tem kličejo k razumevanju in prevzemanju odgovornosti, je naša dolžnost, da na prevzemanje in

izpolnjevanje odgovornosti spomnimo to isto skupino ljudi – pristojna ministrstva in izobraževalne institucije. Dolžnost in odgovornost vseh nas je namreč poskrbeti za zdrav celostni razvoj mladostnikov in jim omogočiti pridobivanje kakovostnega znanja. Če jim kot družba zaradi trenutnih kriznih okoliščin tega ne moremo dati, je najmanj, kar lahko storimo, to, da jim jasno sporočimo, da jih razumemo in še naprej podpiramo njihove aktivne pobude po znanju.

Maribor, 9. 3. 2020

Prvopodpisani: dr. Janja Tekavc, dr. Bojan Musil, dr. Katja Košir, dr. Smiljana Gartner, dr. Miran Lavrič, dr. Friderik Klampfer