Janez Janša se je pred leti hvalil, da ne plačuje RTV-prispevka. Kako se je zgodba tedaj odvila?

Blaž Petkovič Blaž Petkovič
12.10.2023 14:01

Neplačevanje prispevka? RTV Slovenija bo glede pobud in lažnih izjav uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednik SDS Janez Janša je svojo medijsko nepokorščino, da že dve leti ne plačuje RTV-prispevka, razkril leta 2016 na izredni seji parlamentarnega odbora za kulturo.
Adrian Pregelj/RTVS

"V zadnjih dneh so se na družabnih omrežjih in drugod začele širiti neresnične informacije, da naj bi RTV Slovenija izgubila večje število plačnikov RTV-prispevka. Obsojamo širjenje lažnih in zlonamernih informacij. Ob nedavnih poplavah je prišlo do nekaj upravičenih odpovedi plačil RTV-prispevka, sicer pa v zadnjih letih RTV Slovenija beleži trend naraščanja števila plačnikov," zadnje dogajanje zlasti na družbenem omrežju X (prej Twitter), kjer so se oglašali predstavniki politične desnice, komentirajo na Radioteleviziji Slovenija. V zadnjih petih letih se je sicer povprečno število zavezancev za plačilo RTV-prispevka gibalo med 624 tisoč leta 2018 in 639 tisoč leta 2022, prav toliko jih je v povprečju tudi letos, medtem ko višina RTV-prispevka že od leta 2012 ostaja enaka, kar pomeni, da v tem času ni bila usklajena niti s stopnjo rasti inflacije.

Kdaj se lahko sprejemniki odjavijo?

Glavna finančnica RTV Slovenija Saša Umek Knez je na nedavni novinarski konferenci vodstva javnega servisa dejala, da je finančni položaj naše največje medijske hiše še toliko bolj neugoden zaradi različnih odjav plačnikov RTV-prispevka, ne le zaradi poplav, ampak ker se še vedno srečujejo z različnimi pozivi k neplačevanju. "V zadnjih mesecih znova zaznavamo pobude k neplačevanju prispevka, ki se širijo na spletnih omrežjih. Poudarjamo, da gre za pobude, ki državljane pozivajo h kršenju zakonskih obveznosti," so jasni v Kolodvorski, kjer so iz tega naslova prejeli nekaj deset obrazcev o odjavi sprejemnikov. "Odjavni obrazec je sicer sestavni del pravilnika, ki ureja način plačevanja, prijavljanja in odjavljanja sprejemnikov, vendar se lahko sprejemniki odjavijo le v primerih njihove odtujitve. To pomeni, da ne bi smeli imeti v posesti več nobene od naprav, ki omogočajo sprejem programov RTV Slovenija, torej niti pametnega telefona ali računalnika z internetnim dostopom, niti avtomobila z radijskim sprejemnikom. Domnevamo, da v teh primerih ne gre za odraz dejanskega stanja in da se podpisujejo lažne izjave na podlagi zavajanj in nagovarjanja ljudi h kršenju zakonskih obveznosti ter podajanja pomanjkljivih in napačnih informacij," poudarjajo na RTV Slovenija, kjer bodo glede pobud in lažnih izjav uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva.

(POGLED) Sprenevedanje, laž in kazen: Od Romane Tomc preko Mateja Tonina in Manfreda Webra do Andreja Graha Whatmougha

Kot je stalnica v slovenskem prostoru, pozivi k neplačvenaju RTV-prispevka prihajajo zlasti iz stranke SDS, pri čemer sta bila vselej v ospredju Janez Janša in Aleš Hojs. Spomnimo, predsednik SDS je na primer svojo medijsko nepokorščino, torej da ne plačuje RTV-prispevka in to dve leti, pred sedmimi leti razkril kar na izredni seji parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri so poslanci razpravljali o političnih pritiskih na svobodo novinarskega dela. A naj bi tedaj javni zavod uspešno izterjal dolg Janeza Janše. "Pozivanje politikov k neplačevanju RTV-prispevka in s tem k državljanski nepokorščini je zelo neprimerno in neodgovorno dejanje. Spoštovanje zakonov je dolžnost vsakega posameznika, zlasti pa javnih oseb, kar politiki zagotovo so," pa je takratni Janšev poziv državljanom, naj prenehajo plačevati RTV-prispevek, komentiral tedanji generalni direktor RTVS Marko Filli.

Ob tem velja opozoriti, da prilivi od RTV-prispevka znašajo kar 73 odstotkov vseh prihodkov (od oglaševanja 11,4 odstotka), ki jih ustvari naša največja medijska hiša. In kot določa zakon o RTVS, lahko vlada višino prispevka spremeni za največ 10 odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. Rok, da bi Golobova vlada dvignila RTV-prispevek, je torej že mimo, se je pa predsednik vlade Robert Golob v sredo srečal s predsednikom uprave RTVS Zvezdanom Martičem, ki je premierja seznanil s katastrofalnimi finančnimi razmerami na javnem zavodu. Dogovorila sta se, da bo uprava posredovala vladi celovito poročilo o poslovanju zavoda. Po oceni uprave bo RTVS končala poslovno leto z negativnim rezultatom v višini približno deset milijonov evrov, če bodo že sprejeti ukrepi uprave dosegli svoj namen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta