Krepitev primernega zdravstva, skrajševanje čakalnih dob, sprememba financiranja in obvladovanje epidemije so ključni cilji Janeza Poklukarja, 42-letnega zdravnika internista, ki bo 20. minister za zdravje v samostojni Sloveniji. Matični parlamentarni odbor za zdravstvo ga je po več kot sedmih urah zaslišanja z desetimi glasovi za in štirimi proti potrdil kot primernega kandidata. Poklukar uživa podporo koalicije in SNS, zato je imenovanje na parlamentarni seji prihodnji teden zgolj formalnost.
Kandidat, ki prihaja na ministrski položaj z mesta generalnega direktorja naše največje bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pred tem pa je vodil jeseniško bolnišnico, se zaveda težavnosti funkcije, ki jo prevzema, pa tudi omejenega časa, ki ga ima na voljo za izpeljavo načrtov. Kljub temu je njegov cilj, da bo z ekipo začrtal srednjeročne gabarite razvoja zdravstva. In pri tem, čeprav ni član nobene stranke in ni iz nobene kvote, kot je poudaril, čeprav so v NSi dejali, da so ga predlagali oni, Poklukar pričakuje ne le podporo predsednika vlade Janeza Janše in finančnega ministra Andreja Širclja, temveč bo potrebna volja vseh ključnih akterjev tako v zdravstvu kot v politiki za nujne spremembe.
Prepočasen odziv na staranje prebivalstva
Zadnja leta so bila za bolnišnice finančno težka, zdravstvo se sooča s pomanjkanjem kadra, vlaganja v infrastrukturo so skromna, dnevni tempo zadnje leto pa narekuje epidemija covida-19, je situacijo orisal Poklukar in kot temeljno izpostavil močno primarno zdravstvo, ki je možno ob dodatni krepitvi vloge zdravstvenih domov in preventivnih programov.
Cilji
- Krepitev primarnega zdravstva
- Dodatni viri financiranja
- Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
- Skrajševanje čakalnih vrst
- Nadaljnje spopadanje z epidemijo
"Naš glavni problem je prepočasen odziv na staranje prebivalstva, zato bo v prihodnje nujno ločiti med negovalnimi bolnišnicami, gerontopsihiatričnimi oddelki in domovi za starejše. Treba bo tudi okrepiti oziroma vzpostaviti komunikacijske kanale med zdravstvenimi ravnmi, zagotoviti integrirano zdravstveno oskrbo na vseh nivojih. Vodstva bolnišnic bi se morala začeti združevati, bolnišnice specializirati."
Obenem je po njegovem mnenju treba spremeniti status javnih zavodov in vodstvom dati večje možnosti upravljanja. Preprečiti je namreč treba zlasti odhod medicinskih sester z delovišč, ki delujejo neprekinjeno, potrebe po kadrih pa načrtovati ob jasni strategiji in projekcijah, v skrajnih primerih pa olajšati uvoz zdravstvenega kadra iz tujine. Zaposlenim je treba ponuditi boljše pogoje za delo in omogočiti karierni razvoj.
Nasprotuje popoldanskemu delu pri zasebnikih
Vse to pa ne bo šlo brez dodatnega denarja, pri čemer je Poklukar večkrat poudaril, da pri tem boljše plačne politike ne more biti deležna le ena poklicna skupina v zdravstvu, temveč mora biti dosežen dogovor vseh. Kar zadeva javno in zasebno, je po njegovem nujna jasna razmejitev, pri čemer je zavrnil, da bi razmišljal o privatizaciji zdravstva.
Suvereno
Janez Poklukar je v svojem nastopu, po uvodni tremi, deloval povsem suvereno. Kot krizni menedžer zdravstvo, zlasti sekundarno raven, pozna v podrobnosti, zato so bili njegovi odgovori vsebinski. Spretno je odgovarjal na nekatera politično občutljiva vprašanja, kot je denimo tisto, kako ocenjujejo vladno spopadanje z epidemijo. Hkrati pa je tudi odkrito priznal, da nekaterih stvari ne pozna dovolj dobro, da bi lahko podal konkretno mnenje.
"Zasebno zdravstvo je lahko le nadgradnja javnega," je dejal, a dodal, da je treba koncesionarje vključiti tako na primarni kot na specialistični ravni v neprekinjeno zdravstveno varstvo. V luči tega nasprotuje, da bi zdravniki iz javnega zdravstva popoldne delali še v zasebnem zdravstvu, a da bi to lahko preprečili, jih morajo vodstva javnih zavodov tudi stimulirati. Sedanje financiranje v zdravstvu ni vzdržno, zato bo treba najti še druge vire, jih razpršiti in povečati prihodke. Treba bo zagotoviti vire tudi iz proračuna, nujen bo tudi pogovor, kaj sodi v košarico osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Poklukar ni za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak je treba razmisliti o njegovem preoblikovanju. Kako, ni povedal. Je pa večkrat poudaril, da je cilj široko dostopno javno zdravje za vse. Pri tem bi čakalne vrste krajšal z odpravo administrativnih ovir pri pripravi napotnic oziroma čakalnih vrst, krepitvijo preventive in ustavitvijo prekomernega napotovanja na zdravstvene storitve s tem, da stroka opredeli, kaj bolnik potrebuje za določeno stanje in kdaj.
