Janša in Kurz skupaj proti covidu in ilegalnim migracijam

Preden sta se odpravila na gorniški podvig v severno steno Triglava, sta predsednika vlad Slovenije in Avstrije, Janez Janša in Sebastian Kurz, že po delovnem zajtrku zjutraj stopila pred novinarje v Ljubljani.
Janša je na skupni tiskovni konferenci povedal, da sta se med pogovorom zavzela za skupen pristop v boju proti novemu koronavirusu in proti nezakonitim migracijam: "V zadnjih mesecih sta državi tesno sodelovali v boju zoper epidemijo, tudi v tednih, ki so bili najhujši. Avstrija je bila tedaj ena redkih bolje pripravljenih evropskih držav in nam je bila za zgled. Naša vlada je bila tedaj šele na začetku svojega mandata, Avstriji pa se zahvaljujem, ker je bila pripravljena z nami deliti to znanje, ko smo sprejemali ukrepe." Janša je nato opozoril: "Nevarnosti pa še ni konec. Ne vemo, kaj nas čaka v hladnejši sezoni. Vsa Evropa se spopada s povečanim številom okuženih, je pa v nasprotju od pomladi zdaj manj obolelih in umrlih. Verjetno zaradi sprejetih ukrepov in tega, da smo se ob tem vsi česa naučili."

Luč na koncu tunela?

34-letni kancler Kurz se je strinjal, da ne bi bilo dobro, če bi bilo treba jeseni zavoljo obvladovanja okužb znova zapreti javno življenje in gospodarstvo. "Pri covidu-19 se že kaže luč na koncu predora," je bil optimističen, "vendar bomo še nekaj časa morali upoštevati varnostne protokole, ohranjati medsebojno razdaljo, si redno razkuževati roke, se ne rokovati, ampak dotakniti zgolj s komolci, kot to v Avstriji že počnemo, v Sloveniji pa tega še nisem opazil." Tako se je Kurz nekoliko obregnil ob dejstvu, da mu je Janša ob fototerminu na začetku vsilil rokovanje, čeprav mu je kancler sprva ponudil zgolj komolec, česar pa premier ni opazil.
Tudi Janša je povedal, kako upa, da jeseni ne bo treba zapreti javnega življenja, da bo število okuženih dovolj nizko, da ga bo zdravstvo obvladalo: "Tovarn nismo zaprli niti tedaj, ko smo prepovedali gibanje med občinami. Ljudje morajo zaslužiti za preživetje, zato zapora ne bi bila rešitev." Kurz je odgovarjal na vprašanje avstrijskega novinarja in dejal:

Kakšen bo plebiscitni dar?

Sogovornika sta pri preprečevanju nezakonitih migracij zahtevala učinkovitejše zavarovanje šengenskih in predvsem zunanjih meja EU, pri čemer bi morale sodelovati in pomagati vse članice tistim na udaru, denimo Grčiji. Janša se je zavzel za poenoten, vendar "fleksibilen" evropski pristop ter zavrnil reševanje begunskega vprašanja s sistemom kvot. "Šele ko bodo zunanje meje EU zavarovane, ko se bo spoštovalo pravo in regulativo in ne bo več množičnih ilegalnih migracij, bomo lahko odpravili nadzor na notranjih mejah EU ter se posvetili legalnim migracijam, ki bodo zmeraj," je dejal slovenski premier.