Premiera Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Andrej Plenković na Otočcu
Premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Andrej Plenković, sta danes ob prisotnosti prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in njegovega tedanjega hrvaškega kolega Franja Gregurića na krajši slovesnosti in pri postavitvi častne straže pred gradom Otočec odkrila spominsko ploščo.
Obeležje so odkrili ob 30-letnici samostojnosti obeh držav. Na Otočcu ob Krki zato, ker sta se tam v času osamosvojitve "sestajali delegaciji vlad Slovenije in Hrvaške", kot piše na plošči, "na pogovorih o osamosvojitvenih vprašanjih in medsebojni pomoči ob napadu jugoslovanske armade".
Najpomembnejše odločitve obeh narodov
Vsi štirje omenjeni so v nagovorih poudarili, da sta državi spet v izvrstnih odnosih, ki spominjajo na tiste pred 30 leti, ko je šlo za uresničitev "najpomembnejših odločitev v zgodovini obeh narodov", kot je dejal Janša. Slovenski premier je spomnil, da se je na Otočcu najprej sestala opozicija, ko sta tedaj ledino demokratičnih sprememb orala pri nas Demos in pri Hrvatih HDZ. "To je preraslo v redne sestanke demokratično izvoljenih oblasti." Janša je ob tem v svojem slogu omenil, da so se na Otočcu junija 1991 sestale tudi naslednice nekdanje zveze jugoslovanskih komunistov iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine: "Vendar zgolj zato, da bi sporočile, kako bodo sicer za osamosvojitev, a le, če se nato spet vsi takoj združijo v Jugoslavijo. Te nebuloze je zgodovina odvrgla na smetišče."
Janez Janša, Lojze Peterle, Franjo Gregurić in Andrej Plenković pri odkritju spominske plošče na gradu Otočec
Delegaciji slovenske in hrvaške vlade sta se torej srečevali že pred agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo in Hrvaško ter se dogovarjali o osamosvojitvenih vprašanjih in medsebojni pomoči. Po izteku brionskega moratorija 8. oktobra 1991 sta se delegacij začeli uradno sestajati na meddržavni ravni. Petega novembra 1991 sta se na Otočcu srečali vladni delegaciji. "Tisti čas je bil za nas že prazničen, saj je le slab teden prej zadnji jugoslovanski vojak zapustil slovensko ozemlje. Hrvati pa so tedaj še bili v zgodovinski bitki za Vukovar in Slavonijo," je nadaljeval Janša, ki je bil v Peterletovi vladi obrambni minister. "A smo tedaj že slišali predsednika obeh vlad, da se nam nasmiha mednarodno priznanje. To je bila najmočnejša luč, ki nam je svetila."
Odprta vprašanja so rešljiva
Janša, ki se je spomnil tudi tistih, ki so v desetdnevni vojni izgubili življenje, je menil, da sosednja naroda tudi danes živita v prijateljstvu: "Nikoli nista bila v vojni in takih primerov je v Evropi malo. Zato smo lahko rešili že mnogo vprašanj. Odprtih je ostalo le nekaj, ki pa jih lahko državi rešita z dialogom in nadaljevanjem dobrega sodelovanja."
Da so odprta vprašanja rešljiva, je menil tudi Plenković, ki je nagovor začel v slovenščini z besedami: "Slovenija in Hrvaška sta najboljši sosedi in prijateljici. Res je, Slovenija se je ubranila prej in hitreje, Hrvaška pa te sreče ni imela. Mi smo se te dni spominjali 30-letnice Vukovarja, ko je bil velik del hrvaškega ozemlja okupiran. Norost velikosrbske Miloševićeve politike na Hrvaškem čutimo še danes. Zato je toliko pomembnejše, da smo Slovenci in Hrvati najboljši sosedje. Tistih nekaj vprašanj, ki so med nami še odprta, je nastalo zavoljo razpada Jugoslavije. Ne smejo nam kvariti drugih naših odličnih odnosov, saj so rešljiva, sploh ker sta državi začeli z dialogom in konstruktivnim pristopom." Plenković je omenil hrvaško željo po vstopu v schengenski mejni režim: "Slovenija nam pri tem pomaga iz meseca v mesec," se je zahvalil gostiteljem, tako kot Slovencem pred 30 leti, ki so k sebi požrtvovalno vzeli več tisoč hrvaških beguncev. Poklon je naredil tudi nekdanjima premieroma Peterletu in Greguriću, "ki sta našla najboljše gospodarske in humanitarne rešitve, čeprav v času agresije in vojne. Nam je danes v resnici mnogo lažje."
Plenković o odprtih vprašanjih
Po svečanem kosilu po odkritju spominske plošče na Otočcu ob Krki je pred novinarje stopil le hrvaški gost Andrej Plenković, gostitelj Janez Janša pa ne. Doletelo ga je vprašanje, kako daleč sta državi pri dogovarjanju o odprtih vprašanjih. Plenković: "Pogovor vodimo kontinuirano in tiho. Prejšnja leta so ta vprašanja povzročala velike turbulence, drame in politične diskusije. To je med državama ustvarjalo neprimerno vzdušje. Odkar sem premier, o tem na hrvaški politični sceni ni bilo niti enega povišanega glasu. To doseči je bila ena mojih največjih nalog v zunanji politiki. Vprašanja lahko rešimo. Zato nadaljujemo dialog za rešitev meje, ki ni edino odprto vprašanje, in to v zadovoljstvo obeh narodov in obeh držav."
Razlike, ki niti niso potrebne
Tudi Peterle se je strinjal, da je treba odnose med državama urejati v duhu prijateljstva, ki je krasil tedanji tako rekoč vojni vladi: "Z veliko odgovornostjo do prihodnosti Slovenije in Hrvaške smo se skupaj lotevali tega, kaj nam je storiti, da bi dosegli naše zgodovinske cilje, še zlasti pri obrambnih in notranjih zadevah. Pomagali smo si in dosegli cilje, ki sta si jih zadala naša naroda."
Gregurić je dejal, da je ponosen na sedanjo visoko raven odnosov med sosedama. "Med njima je - tako kot danes - bilo nekaj razlik, ki pa niti niso potrebne. Tedaj smo se odprli gospodarskim subjektom, nemoteni trgovini, prometni varnosti. Uskladili smo carinsko in policijsko službo, da je promet ljudi in blaga med nami potekal nemoteno, Hrvaška pa je imela koridor na zahod. Hvala tudi Slovencem, da so prijazno sprejeli naše begunce, ki jih je bilo po padcu Vukovarja na Hrvaškem 600 tisoč. Vidim pa, da je sodelovanje med državama danes takšno, kot ga od tiste vojne še nismo imeli."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
