V času visokih napetosti med vzhodom in zahodom zaradi demokratičnih vrednot je predsedovanje EU prevzela Slovenija, ki jo vodi nacionalist, ki je že v preteklosti prekrižal meče z vodstvom EU v razpravah o demokraciji.
Premier Janez Janša, veliki občudovalec nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in vneti tviteraš, se je tik pred začetkom šestmesečnega predsedovanja Slovenije 27-članski uniji z Brusljem sporekel glede medijskih svoboščin. 62-letni Janša je blizu tudi madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, čigar nesoglasja z zahodno Evropo so prejšnji teden na vrhu EU dosegla vrhunec zaradi zakona, ki v šolah prepoveduje uporabo gradiv, ki promovirajo homoseksualnost.
Med prednostnimi nalogami Slovenije v okviru predsedovanja Svetu EU so spodbujanje okrevanja Evrope po pandemiji ter krepitev njene odpornosti, strateške avtonomije in vladavine prava. Toda z njenim prihodom za krmilo EU s 1. julijem - z določanjem dnevnih redov medvladnih sestankov in zastopanjem EU na nekaterih mednarodnih forumih - se utegne v središču pozornosti znajti tudi vse večji razkol znotraj uniji glede njenih skupnih vrednot. V zahodnih prestolnicah z veliko zaskrbljenostjo gledajo na vse bolj odločno koalicijo voditeljev vzhodnoevropskih držav.
Na nedavnem vrhu EU, na katerem naj bi bila Janša in poljski premier edina podprla Orbana glede sprejetja zakona proti LGBT, je francoski predsednik Emmanuel Macron spregovoril o ogromnih razhajanjih med Vzhodom in Zahodom. "Težava ni samo Viktor Orban... Gre za precej globljo težavo," je dejal.
Janša je novinarjem v okviru vrha dejal, da je bila razprava o pravicah pripadnikov skupnosti LGBT "iskrena izmenjava mnenj, ki se je na trenutke močno zaostrila, a se je nato po razjasnitvi dejstev umirila". Po njegovem mnenju ne bi smela povzročiti nobenih nepotrebnih novih razhajanj. "Slovenija in številne druge države si ne želijo novih razhajanj v Evropi. Teh je bilo že dovolj. EU smo se pridružili, da bi postali enotni, ne pa razdeljeni," je še dejal Janša.
Nekateri akademiki menijo, da se pravkar rojeva "vzhodnoevropska unija", zasnovana na stališčih, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, kot so vladavina prava, človekove pravice, svoboda medijev in pravice pripadnikov skupnosti LGBT. "Mislim, da so stališča te unije zelo protievropska. Nakazujejo na vzpostavljanje nekakšne nove železne zavese," pa meni Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske politike pri Univerzi v Ljubljani.
Janša, ki je podprl tudi Poljsko v njenem sporu z Evropsko komisijo glede pravosodne reforme, je dejal, da bi lahko komisija odpravila kakršnekoli težave v zvezi s katerimkoli zakonom v tej državi članici. "Na koncu je vedno sprejeta pravno zavezujoča odločitev, ki jo moramo upoštevati," je Janša še povedal v okviru nedavnega vrha EU.
Georg Riekeles, pomočnik direktorja izvedenske skupine Centra za evropsko politiko, je opozoril, da se je Slovenija v najnovejšem poročilu nevladne organizacije Freedom House o stanju demokracije v posameznih državah uvrstila pred Italijo, Španijo, Francijo in Nemčijo. V okviru svojega predsedovanja EU se bo kljub temu osredotočila na ta vprašanja, je dejal Riekeles. "Slovenija in premier Janša morajo to v okviru predsedovanja EU vzeti resno. Kot predsedujoča EU se ne bo mogla izogniti nadzoru, ko gre za spoštovanje demokratičnih pravic in vladavine prava."
Evropska komisija je pred kratkim obtožila Poljsko, Madžarsko in Slovenijo, da spodkopavajo medijsko svobodo, Janšo pa je obtožila, da je napadel novinarko, ki je poročala o prizadevanjih za reformiranje slovenske nacionalne tiskovne agencije. Janša je obtožbe, da je ustrahoval novinarko, seveda zavrnil. (Reuters)