Generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha spodaj podpisani novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija pozivamo, naj ne imenuje Uroša Urbanije za direktorja javne Radiotelevizije. Uroš Urbanija ne izpolnjuje pogojev za direktorja Televizije Slovenija, torej nosilca ene najvišjih funkcij na javni RTV, ki bi morala biti politično nepristranska, v prvi vrsti pa bi morala zasledovati javni interes.
Uroš Urbanija, nekdanji vodja vladnega urada za komuniciranje, deluje izrazito politično in pristransko, njegova medijska zgodovina pušča sledi neprofesionalnosti, šikaniranja, konfliktnosti z novinarskimi kolektivi in osebna maščevanja.
Uroš Urbanija nima integritete, ki bi zagotavljala videz nepristranskosti, prav tako nima ustreznega profesionalnega znanja in izkušenj o delovanju javne televizije. Z njegovim imenovanjem obstaja velika nevarnost politične propagande in obračunavanja z novinarji in uredniki na RTV. Zakaj bi bilo njegovo imenovanje škodljivo za javno RTV, svobodo govora zaposlenih in ne nazadnje tudi za demokracijo v Sloveniji, navajamo v spodnjem tekstu.
Uroš Urbanija je kot direktor Urada vlade za komuniciranje od novembra lani na spletni strani UKOM-a redno objavljal t. i. "analize poročanja RTV Slovenija", v katerih se je loteval prispevkov v informativnih oddajah na Radiu in Televiziji Slovenija ter novinarskih besedil na MMC-ju, diskreditirati je poskušal celo posamezne novinarje. Vladni urad si je tako prisvojil pooblastila, za katera nima zakonske podlage, in jih zlorabljal za pritisk na novinarje in novinarstvo s ciljem politične podreditve javne radiotelevizije. Z "analizami poročanja RTV Slovenija" na uradnih vladnih straneh je UKOM presegel svoja zakonska pooblastila ter posegel v temelje svobode govora novinarjev in svobode tiska. Novinarski sindikati in aktivi smo na politične pritiske na novinarsko in uredniško avtonomijo v informativnih oddajah radia in televizije Slovenija ter preseganje pooblastil UKOM-a večkrat opozorili, k opredelitvi do pritiska smo pozivali tudi generalnega direktorja RTV in programski svet.
Njegova vloga direktorja Televizije, v kateri bo moral sodelovati z novinarji in uredniki, ki jih je kot vladni uradnik še pred kratkim šikaniral in diskreditiral, kaže na neposreden konflikt interesov in veliko nevarnost pri nadaljnjih političnih posegih v novinarsko in uredniško avtonomijo ter podrejanju javnega medija parcialnim političnim interesom.
Uroš Urbanija je svojo destruktivno sled na RTV pustil pred 10-imi leti, ko je ob odhodu s položaja odgovornega urednika MMC-ja vložil kazensko ovadbo zoper devet novinarjev MMC-ja in takrat nega generalnega direktorja RTV Marka Fillija. Ljubljansko tožilstvo je ugotovilo, da ovadba ni utemeljena, in jo v celoti zavrglo. Urbanija je namreč trdil, da so se novinarji ukvarjali s kriminalno dejavnostjo, ogrožali varnost, zlorabili uradni položaj, se hudodelsko združevali ter javno spodbujali sovraštvo, nasilje in nestrpnost. Kot podlago za ovadbo je uporabil anonimni blog zapis, na katerem je nekdo pod lažnim navajanjem, da gre za korespondenco med novinarji MMC-ja, skušal očrniti novinarje. Novinarji MMC-ja so zanikali takšno dopisovanje in opozorili, da gre za prirejanje, manipuliranje in falsificiranje zapisov, pridobljenih z vdorom v zasebno e-pošto.
Uroš Urbanija je bil sicer za odgovornega urednika Multimedijskega centra RTV Slovenija imenovan konec septembra 2009 na predlog takratnega direktorja TV Slovenija Jožeta Možine. Dobil je le en glas podpore zaposlenih v uredništvu, zato sta direktor Radia Vinko Vasle in direktor Televizije Jože Možina, ki sta Urbanijo izpostavila kot favorita, postopek preusmerila v imenovanje s pomočjo programskega sveta. Vasle, Možina in generalni direktor RTV Anton Guzej so pred glasovanjem svetnikom pojasnili, da Urbanijo podpirajo, ker naj bi v uredništvo vnesel stabilnost in prijaznejše odnose.
Manko novinarskih in uredniških izkušenj je že kmalu začel nadomeščati z oblikovanjem sebi zveste ekipe. To je bil čas množičnih prekarnih zaposlitev na RTV-ju, tudi uredništvo MMC-ja so v večjem delu sestavljali pogodbeni honorarni sodelavci in sodelavci na študentskih napotnicah. Z edinim razpisom za redno delovno mesto v času urednikovanja Urbanije je bil zaposlen njegov prijatelj iz STA-ja Aleš Žužek, čeprav je imel manj izkušenj kot stalni honorarni sodelavci MMC-ja. Žužka je Urbanija kmalu zatem postavil za vodjo notranje redakcije. V tem času se je začela razjasnjevati tudi afera o brezplačnikih Ekspres in Slovenski tednik. Razkrilo se je, da je med novinarji, ki so zanje pisali pod lažnimi imeni, tudi Aleš Žužek. Skrivanje pod psevdonimi v teh brezplačnikih pod resen vprašaj postavlja novinarsko integriteto tako Žužka kot odgovornega urednika, ki ga je na to mesto imenoval. MMC-ju se je v času urednikovanja Urbanije pridružilo osem novih članov, ki sta jih izbrala izključno odgovorni urednik in vodja notranjepolitične redakcije, brez znanih kriterijev. Ti so kljub temu, da so bili novinci v novinarskih vrstah, prevzeli poročanje o najpomembnejših notranjepolitičnih temah. Na vsa opozorila, da se prepogosto kršijo novinarski profesionalni standardi in etične zaveze iz novinarskega kodeksa, Urbanija kot odgovorni urednik ni odgovarjal. Če je imel kdo profesionalne pomisleke, kako si je zamislil pokrivanje določene tematike, je temo enostavno prenesel na nekoga od novih sodelavcev.
Uroš Urbanija z lažnivimi obtožbami, ki jih je posplošil kar na celotno uredništvo MMC-ja, nadaljuje tudi 10 let pozneje. Marca letos je kot direktor Ukoma na vodstvo RTV-ja naslovil pismo, v katerem je komentiral kolumno zunanjepolitičnega novinarja MMC-ja. Novinarju, ki je v kolumni opozarjal na pojave in problematiko rasizma, je očital, da je sam rasist in antisemit, kar so v Aktivu MMC-ja označili kot načrtno projiciranje izjav in namerno zavajanje. Prav tako so bili nekateri novinarji MMC-ja poimensko izpostavljeni v t. i. analizah poročanja RTV Slovenija, ki jih je UKOM objavljal v času Urbanije.
V času, ko je bil Urbanija direktor Urada vlade za komuniciranje, so bili nekateri novinarji MMC-ja poimensko izpostavljeni v t. i. analizah poročanja RTV Slovenija, v svojih zapisih na Twitterju je večkrat omenjal domnevne citate iz falsificiranih elektronskih sporočil iz časa, ko je bil sam na mestu odgovornega urednika Multimedijskega centra RTV Slovenija, iz česar lahko sklepamo, da ima do novinarjev z MMC-a posebej negativen odnos.
V deklarirani vojni z mediji prejšnje vlade, ki so ji sledili napadi in finančno izčrpavanje javnih medijev, predvsem Slovenske tiskovne agencije, je javnosti dobro znana vloga Uroša Urbanije, ki je kot direktor Ukoma več kot 300 dni odtegoval plačilo javnih sredstev javni službi STA. Uroš Urbanija je kot direktor Ukoma iskal vse mogoče izgovore in sredstva za neplačevanje obveznosti za zakonsko določeno opravljanje javne službe STA. Slovenska tiskovna agencija je bila tako - kljub dvema zakonoma ZSTAgen in PKP7 - več kot 300 dni brez javnega financiranja, pod neposrednimi pritiski Ukoma, k njenemu financiranju je pozivala tudi Evropska komisija. Tudi ko je takratni direktor Bojan Veselinovič popustil pritiskom in odstopil s funkcije, da bi agencijo rešil pred stečajem, se je neplačevanje z izgovori nadaljevalo, s čimer je bila STA povzročena velika poslovna škoda. Poravnali so jo državljani s prostovoljnimi prispevki.
Ta zgodba se "ni zgodila", ni šlo za "razčiščevanje zakonitosti poslovanja" ali skrb za "zakonitost opravljanja javne službe". Šlo je za politični napad na neodvisnost agencije, zagotovljene z zakonom. Kar je Uroš Urbanija nazadnje s podpisom pogodbe z novim direktorjem STA Igorjem Kaduncem in poplačilom javne službe tudi dokazal.
Urbanija je med drugim v času službovanja na UKOM-u z generalnim direktorjem RTV Andrejem Grahom Whatmoughom sklenil Pogodbo o storitvah RTV Slovenija ob predsedovanju Slovenije Svetu EU, s katero je po naši oceni oškodoval javni zavod za skoraj pol milijona evrov, za kolikor RTV ni dobil plačanih opravljenih storitev.
Uroš Urbanija v svoji predstavitvi za direktorja Televizije med drugim kaže na globoko nerazumevanje novinarstva in procesov dela na javni Televiziji, ko med drugim napoveduje kadrovsko optimizacijo s preštevanjem ustvarjenih minut programa in ko napoveduje nadaljevanje začrtanega programsko produkcijskega načrta.
Uroš Urbanija, ki je z "analizami poročanja RTV Slovenija" na uradnih vladnih straneh posegal v temelje svobode medijev, brez katerih v družbi ni mogoče kritično misliti in razpravljati o skupnih problemih, v javni medij ne prihaja z dobrimi nameni, ampak z bremeni preteklosti, ki so neposredna grožnja nekaterim zaposlenim in samemu javnemu mediju.
Finančno in kadrovsko izčrpavanje javnih medijev je del vojne z mediji prejšnje vlade, ki je javno RTV in pred tem na podoben način tudi Slovensko tiskovno agencijo pripeljala do kritične točke - do vprašanja obstoja javnega medija in nevarnosti njihovega razkroja.
Z imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija obstajajo tudi pravna tveganja, saj Zakon in Statut javnega zavoda RTV Slovenija določata omejitve in nezdružljivost političnih ter uredniških ali poslovodnih funkcij. Takšna oseba, ki je v svojem medijskem delovanju vztrajno kršila profesionalne in etične standarde, ni imela zaupanja novinarskih kolektivov, ki je v vztrajnem političnem in osebnem konfliktu z novinarji in uredniki javne RTV, ki je jasno politično strankarsko opredeljena, ni primerna za zaposlitev na javni televiziji, še manj za vodstveno funkcijo v javni RTV.
Vloga Uroša Urbanije kot direktorja Televizije Slovenija, v kateri bo moral z novinarji in uredniki, ki jih je še pred kratkim kot vladni uradnik šikaniral in diskreditiral, kaže na neposreden konflikt interesov in veliko nevarnost, da bo preko odgovornih urednikov posegal v novinarsko in uredniško avtonomijo, saj je Urbanija praviloma in v vsakem trenutku pod videzom političnega uravnoteževanja pripravljen žrtvovati novinarsko profesionalnost in profesionalne standarde novinarskega dela.
Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija so za novinarske sindikate in aktive RTV prva in glavna stavkovna zahteva. Od nje ne bomo odstopili, morebitni prihod Uroša Urbanije na RTV pa dokazuje nujnost sprememb Zakona o RTV in pomen novinarske integritete za ohranjanje avtonomne javne RTV.
Generalno vodstvo stavkovnega odbora Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Aktiv novinarjev IP TV Slovenija
Aktiv MMC
Aktiv novinarjev Radia Slovenija
Aktiv ustvarjalcev programa Radio Koper
Sindikat novinarjev Slovenije
