Po slabih dveh urah "govorniških vaj", kot se je izrazil sindikalist Branimir Štrukelj, so se vladni in sindikalni pogajalci razšli, ne da bi se dogovorili o čemer koli. Tudi o datumu prihodnjega srečanja ne. Vlada, kljub pred dvema tednoma dani obljubi, tokrat ni predstavila novega predloga odprave plačnih nesorazmerij. Namesto tega je sindikatom priznala, da predlog odprave plačnih nesorazmerij, kot so si ga zamislili na novo v vladi, ni javnofinančno vzdržen, zato bi, da bi dogovor in izvedba plačne reforme sploh bila mogoča, morali razmisliti o določenih spremembah že dogovorjenega.
Med predlogi, ki so jih v obliki razmišljanj, kot sta po srečanju povedala sindikalista Jakob Počivavšek in Štrukelj, predstavili vladni pogajalci, je realizacija plačne reforme v daljšem časovnem obdobju (tri leta, kot so predlagali doslej, je prekratko), manjši razpon med plačnimi razredi od treh odstotkov, odstop od dosedanje maksime, da se bo plačna lestvica začela z minimalno plačo, in tudi odstop od razmerja ena proti sedem med najnižjo in najvišjo plačo.
Upoštevati javnofinančni okvir in fiskalno pravilo
"To so zgolj predlogi, razmisleki, ki bi omogočili, da bi vladni predlog spravili v javnofinančne okvire in da bi tudi sledili fiskalnemu pravilu, ki ponovno stopi v veljavo prihodnje leto," je po srečanju povedala namestnica glavnega vladnega pogajalca, državna sekretarka na ministrtsvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, potem ko je vodja, finančni minister Klemen Boštjančič, pogajanja predčasno zapustil. Državna sekretarka je pri tem zanikala, da bi bilo treba plačno reformo zastaviti na novo, je pa treba določene elemente spremeniti za izpeljavo ene milijarde evrov težke reforme.
Sindikati so od vlade zahtevali, da jim svoje predloge in razmisleke poda pisno, da bodo sploh vedeli, o čem naj bi se pogajali. Kljub temu v sindikalnih vrstah glede prihodnjega poteka pogajanj niso optimistični. "Ni videti, da bi imela vlada izdelan koncept, kako zapreti plačno reformo, kar bi lahko bilo čez nekaj mesecev dramatično, če se bo nezmožnost oblikovanja predloga vlekla tudi v prihodnje." Tako Štrukelj, medtem ko je Počivavšek dodal, da se mu ob vsem odpira vprašanje, ali vlada sploh misli resno. "Če ne misli resno, si bo nakopala velike težave in velik konflikt s sindikati, sploh po tem, ko so prenovo plačnega sistema dogovorili v nedavno podpisanem sporazumu s sindikati."
Vladni predlogi za povečanje učinkovitosti javnega sektorja:
Kadrovski primanjkljaj vzgojiteljev in učiteljev bi reševali s povečanim normativom za število otrok v oddelkih vrtca, osnovne in srednje šole.
Učiteljem slovenščine bi tedenski normativ povečali za eno pedagoško uro, učiteljem in profesorjem športne vzgoje za tri ure tedensko.
V zdravstvu bi natančno opredelili kriterije za doseganje boljših rezultatov ali/in večjega števila opravljenih storitev.
Poenotenje kriterijev za odmero letnega dopusta po celotnem javnem sektorju.
Na stebrnih pogajanjih bi razpravljali o uvedbi standardov in normativov, kjer je mogoče pričakovani obseg dela določiti na ta način, denimo na upravnih enotah.
Je pa vlada včeraj sindikatom predstavila ukrepe za povečanje učinkovitosti javnega sektorja, ki, tako Mojca Ramšak Pešec, ne bi zadostovali za izvedbo plačne reforme, bi pa prispevali k večji dostopnosti do javnih storitev. Sindikati so zahtevali, da se predlog ukrepov umakne z včerajšnjega dnevnega reda, Štrukelj pa jih je v imenu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) tudi kategorično zavrnil. "Pričakujem, da jih še enkrat ne bodo dali na mizo," je bil odločen.
Ukinitev soglasij za delo pri koncesionarjih in zasebnikih
In kaj vlada predlaga? Poleg poenotenja kriterijev za odmero letnega dopusta po celotnem javnem sektorju bi vlada spremenila kriterije za odmero letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela in o njegovi omejitvi. Preverili bi tudi ustreznost višine kilometrine in formule za izračun kilometrine za povračilo prevoznih stroškov na delo in z dela. Na stebrnih pogajanjih bi vlada razpravljala tudi o uvedbi standardov in normativov, kjer je mogoče pričakovani obseg dela določiti na ta način, denimo na upravnih enotah. Odpreti želi tudi vprašanje sektorsko specifičnih dodatkov, ki jih imajo določene poklicne skupine.
Vse druge ukrepe za večjo učinkovitost predlaga na področju vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. Tako bi kadrovski primanjkljaj vzgojiteljev in učiteljev med drugim reševala s povečanim normativom za število otrok v oddelkih vrtca, osnovne in srednje šole. Učiteljem slovenščine bi tedenski normativ povečali za eno pedagoško uro, učiteljem in profesorjem športne vzgoje za tri ure tedensko. Ukinili ali omejili bi število manjših skupin v osnovnih šolah, kar pomeni ukinitev nivojskega pouka v zadnji triadi pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik.
V zdravstvu bi natančno opredelili kriterije za doseganje boljših rezultatov ali/in večjega števila opravljenih storitev. Obenem bi začasno delodajalci zdravniku dajali soglasje za delo le v drugem javnem zavodu, ne pa tudi pri koncesionarju ali zasebniku. Zdravnikom bi skrajšali čas strokovne priprave na delo z ene na zgolj pol ure. Drugače bi tudi ovrednotili glavarinske količnike, ki opredeljujejo, kdaj lahko zdravnik začne zavračati sprejem novih pacientov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
