(JAVNO MNENJE) Golob in Mesec "rešujeta" Fajonovo

Najnovejša volilna projekcija - druga ta mesec - prinaša precej pričakovan izid. Že dosedanja merjenja so nakazovala, da se bodo stranke "zabetonirale" na obstoječih pozicijah in odstotkih, in tokratno ni izjema - Gibanje Svoboda Roberta Goloba ostaja na prvem mestu, skupaj s koalicijo KUL pa bi brez težav oblikovali trdno parlamentarno vladno večino s 55 mandati. Od tega bi jih KUL prispeval 30, Golob pa 25. Izida kljub padcu podpore SD Tanje Fajon niso pokvarili in ostajajo pri 55 mandatih izpred dveh tednov. Dva mandata, ki so jih izgubili SD, sta "nadomestila" Golob in Luka Mesec (Levica), vsak z dodatnim mandatom glede na zadnje merjenje. Opozicija je sicer doživela tri manjše udarce - poleg zdrsa SD se podpora že četrtič zapored tanjša LMŠ Marjana Šarca, ki ga je tokrat za las prehitela NSi Mateja Tonina, za malenkost pa je SAB Alenke Bratušek prehitela tudi koalicija Povežimo Slovenijo (PoS). Ne glede na te drobne premike pa leva sredina pod črto ni izgubila veliko in se ji, če bi bile volitve to nedeljo, nasmiha udobna zmaga.

Veliki osmoljenec ostaja SDS Janeza Janše. Zloraba ukrajinske vojne za predvolilne namene tudi tokrat ni dala nobenega učinka, rezultat so v primerjavi z zadnjim merjenjem celo poslabšali. Premierov izlet v Ukrajino in pošiljanje napol vojaške misije v to državo nista dala nobenega pospeška pri podpori, kar že nakazuje, da prepletanje nove krize in predvolilne kampanje ne daje dodatnih točk; prej nasprotno. Tudi precej agresivni napadi na politične oziroma volilne konkurente pri volivcih ne učinkujejo. Tudi pri zvestih partnerjih največje vladne stranke, NSi in PoS, ni zaznati večjih sprememb. Prvi je podpora zanemarljivo zrasla, PoS pa ostaja pri istih odstotkih kot 14 dni nazaj. Desnica bi tako zbrala skupaj le 33 poslanskih sedežev. Edini podatek, ki ga ne gre zanemariti, je dejstvo, da se je že četrtič zapored dvignil delež tistih, ki ne vedo, koga bi volili, ali tega ne želijo povedati - z 11,8 odstotka v začetku februarja do tokratnih 19,6 odstotka. To je podatek, ki bi moral k razmisleku voditi vse stranke, ki tekmujejo za DZ.

Kar zadeva druge stranke, pa te nimajo niti najmanjšega razloga za veselje. Desus ostaja mrtva stranka, SNS prav tako (Zmago Jelinčič bo ta rezultat verjetno poskušal korigirati v soočenjih), Dobre države po umiku predsednika Bojana Dobovška volivci ne zaznavajo več ne glede na to, da bodo sodelovali z žvižgačem Ivanom Galetom, prav tako zelo slabo kaže stranki Vesna. V klubu so še Pirati, Naša dežela Aleksandre Pivec (ki se je zapletla v novo, tokrat stanovanjsko afero) in Resni.ca, ki nekoliko odstopajo od strank brez možnosti vstopa v DZ, pri čemer še najbolje kaže stranki Resni.ca (1,9 odstotka) in Naši deželi (1,3). A kot rečeno, za zdaj še zelo daleč od tega, da bi posegli po poslanskih mestih.

Kot so zabetonirane stranke, tako so tudi volivci pri vprašanju, ali se bodo udeležili volitev. Stanje se v primerjavi s preteklimi merjenji praktično ni spremenilo - da bodo zagotovo prišli na volišča, zagotavlja nekaj manj kot 63 odstotkov vprašanih, še dodatnih 13, da se jih bo volitev verjetno udeležilo - skupaj torej več kakor tri četrtine. Takšna stabilnost zdaj že nakazuje, da se nam konec aprila obeta zelo visoka volilna udeležba.