(JAVNO MNENJE) Ljudmila Novak utrdila vodstvo, NSi navzgor, Desus padel proti ničli, vlada znova z najslabšo podporo

Medtem ko večina strank v najnovejši javnomnenjski raziskavi agencije Ninamedia bistveno ne odstopa od svojih siceršnjih izidov - razen Desusa, ki je zgrmel proti ničli -, pa je ta mesec presenetila NSi z največjo podporo v zadnjem letu. Z marčevskih 4,2 odstotka je skočila na 7,4, kar bi ji, če bi bile volitve to nedeljo, prineslo kar enajst poslanskih mest (po navadi jih stranka iztrži kakšnih šest). Ker se v zadnjem mesecu v povezavi s stranko ni zgodilo nič pretresljivega - predsednik stranke Matej Tonin je, denimo, doživel največji padec na lestvici najbolj priljubljenih politikov - je težko oceniti, kaj je prineslo javnomnenjski skok. Najbrž gre razloge iskati v vse večji priljubljenosti nekdanje predsednice NSi in evropske poslanke Ljudmile Novak, ki je februarja z "večnega" prvega mesta izrinila aktualnega predsednika Boruta Pahorja in je zdaj na čelu že tretji mesec zapored, prednost pred šefom države pa je še utrdila. Ker v stranki vseeno negujejo notranjo demokracijo in se z Novakovo niso razšli, kljub temu da je ta kritična do početja vladne koalicije, v kateri je pomemben člen tudi njena stranka, je možno, da je prav Novakova potegnila stranko navzgor. Poznavalci med možnimi razlogi omenjajo tudi infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, sicer 14. na lestvici najbolj priljubljenih politikov, ki ga desnosredinski politični prostor dojema kot agilnega in učinkovitega ministra.

Desus po poti SMC

Čeprav so v SMC napovedovali prenovo stranke in druge formule, kako stranko obuditi, je še naprej javnomnenjsko na dnu brez kakršnegakoli znaka prebujanja iz kome. Volilo bi jo le 0,3 odstotka vprašanih, natančno tak odstotek pa je dobila tudi stranka Desus, ki ji volivci več kot očitno izstavljajo račun za popolno zmedo tako v stranki kot v poslanski skupini. Trend nakazuje, da se bo stranka zelo težko izkopala iz političnega groba, ki si ga koplje že več kot leto dni. Da se slovo od vladne koalicije še kako izplača, pa se je pokazalo v primeru nekdanjega poslanca SMC in (še vedno) predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki se je izstrelil tik pod vrh najbolj priljubljenih politikov - na četrto mesto. Povzpel se je za kar devet mest. Jožef Horvat, ki bi ga moral po (propadlih) načrtih vladne koalicije zamenjati, pa je močno padel na tej lestvici in je trenutno petnajsti. Na lestvici sicer ni drugih bistvenih sprememb, Tanja Fajon, predsednica SD, je na tretjem mestu, visoko sta tudi opozicijska Marjan Šarec in Alenka Bratušek. V prvi deseterici je z desnega pola le Novakova. Z lestvice se bosta zaradi slabih ocen poslovila notranji minister Aleš Hojs in Eva Irgl, ki ju bosta nadomestili Janja Sluga in Violeta Tomič, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.

Vlada katastrofalno

Ministrski kabinet ima še naprej katastrofalno javnomnenjsko podporo. Več kakor dve tretjini (67,3 odstotka) vprašanih sodi, da vlada deluje neuspešno, kar je znova najvišji odstotek od ustanovitve vlade. Vlado tačas podpira le še 29,5 odstotka vprašanih. To je zelo blizu meje 25 odstotkov, ki jo je Janez Janša leta 2010 kot takratni opozicijski voditelj določil kot tisto, ko je treba razpisati predčasne volitve. Njegovi SDS tačas na strankarski lestvici sicer kaže najbolje, z 19 odstotki je na prvem mestu, z rahlim naraščanjem podpore v zadnjih treh mesecih. Na drugem mestu je SD (13,2), na tretjem LMŠ (10,1) in na četrtem okrepljena NSi (7,4), nato Levica, ki že tretji mesec zapored zgublja podporo (6,9), na koncu pa SAB (3,6). To so tudi stranke, ki bi se uvrstile v parlament. SNS Zmaga Jelinčiča se je uvrstila celo slabše kot SMC in Desus in je pri rekordno nizkih 0,2 odstotka, kar že nakazuje, da se stranki povezave z vladno koalicijo vsaj javnomnenjsko ne obrestujejo. Opozicija bi, če bi bile volitve to nedeljo, z 49 poslanci brez večjih težav oblikovala vlado, se pa je na račun NSi okrepil ostanek trenutne vlade - stranki bi imeli skupaj v DZ 39 poslancev. Še naprej pa je največja "stranka" tista z neopredeljenimi volivci in tistimi, ki na volitve ne bi odšli - skupaj zasedajo nekaj več kot 36 odstotkov strankarskega prostora. Predsednik vlade Janša je na 20. mestu.

Kaj pa zdravje?

Anketirance smo tokrat vprašali, ali so imeli v času epidemije, ki traja že več kakor leto dni, težave z dostopom do zdravstvenih storitev, ki pa niso povezane z epidemijo. Proti pričakovanjem več kot polovica vprašanih teh težav ni imela, petina pa je tovrstne težave potrdila. Odstotki bi bili bržčas drugačni, če bi svoje izkušnje delilo tudi 28 odstotkov tistih, ki pa na srečo zdravstvenih storitev v tem času niso potrebovali. Nato smo tiste, ki pa so imeli težave, povprašali, kje so se njihove težave z dostopnostjo pojavile. Velika večina je imela težave z dostopom do osebnega zdravnika, nemajhen odstotek pa se je soočil z odpovedjo že naročene zdravstvene storitve. Dobra petina pa je imela težave s pridobitvijo napotnice za nadaljnjo obravnavo.