(JAVNO MNENJE) Nove stranke bi premešale karte

Nekaj manj kot pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami so v agenciji Ninamedia opravili obširno raziskavo javnega mnenja, v kateri so anketirancem zastavili vprašanje, katero od strank (naštevali so njihova imena) bi volili, če bi bile volitve jutri in bi na njih sodelovale tudi nove stranke, nekatere obstoječe pa bi se združile. Največjo - 15,2 odstotno - je napovedalo podporo SDS, na drugo mesto pa bi se z nekaj manj kot dvema odstotnima točkama zaostanka uvrstila stranka SD (13,3 odstotka). V tem delu vstop novih igralcev v strankarsko areno ni povzročil bistvenih sprememb, če primerjamo izsledke z raziskavo Vox populi, ki jo agencija Ninamedia izvaja za Dnevnik in Večer vsak mesec. Zanimiva podrobnost je, da se je v tem primeru razlika med vodilno SDS in zasledovalno SD zmanjšala, to pa bi lahko pripisali učinku vstopa novih strank v politični prostor.

Goloba za mandatarja

Na tretjem mestu raziskave Novi obrazi se je znašla neobstoječa politična stranka, ki smo ji nadeli delovno ime Nova stranka in bi jo vodil Robert Golob. Nekdanji direktor energetske družbe Gen-I je namreč pred dnevi napovedal, da se bo politično aktiviral. Njegova stranka bi po anketi v tem trenutku osvojila devetodstotno podporo in s tem bi prehitela druge stranke iz koalicije KUL, to je LMŠ, Levico in SAB. Pri novi stranki je zanimivo tudi dejstvo, da ima verjetno še nekaj manevrskega prostora za rast na lestvicah javnomnenjskih raziskav, saj se je v dodatnem vprašanju, za koga bi glasovali, če bi predsednika vlade volili neposredno, izkazalo, da bi Robert Golob prejel največ glasov podpore in bi premagal aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo. Goloba bi obkrožilo 20,6 odstotka volivcev, Janšo pa dober odstotek manj, 19,5 odstotka. Za primerjavo, kakšen domet imajo drugi predsedniki strank v tej kategoriji: Tanja Fajon (SD) bi bila tretja izbira z 11 odstotki, Marjan Šarec (LMŠ) četrta s 6,7 odstotka, Alenka Bratušek peta s 5,3 odstotka in Igor Zorčič šesta izbira s 4,9 odstotka.

Povežimo Slovenijo na meji vstopa v DZ

Domneva, da bi pojav stranke Roberta Goloba bistveno načel podporo strankam koalicije KUL, se za zdaj ne potrjuje, saj bi po anketi Novi obrazi stranka LMŠ prejela osemodstotno podporo, Levica pol odstotne točke manj, šele na šestem mestu pa bi se znašla druga vladna stranka NSi s 5,2-odstotno podporo. Parlamentarni prag bi zanesljivo preskočila tudi SAB s 4,3 odstotka, pa verjetno tudi koalicija parlamentarne stranke SMC (ki se je v času izvajanja ankete preimenovala v Konkretno) z zunajparlamentarnimi strankami SLS, Zeleni Slovenije in NLS, ki oblikujejo skupno listo Povežimo Slovenijo. To listo bi podprlo 3,3 odstotka vprašanih, drugo novo stranko, Našo deželo, ki jo vodi Aleksandra Pivec, pa bi jih podprlo 2,1 odstotka. Na meji vstopa v državni zbor bi bili še Pirati Slovenije z dvoodstotno podporo. Vse ostale stranke, Desus, SNS, Dobra država, bi v tem trenutku ostale pred parlamentarnimi vrati.

Beg volivcev Desusa, SMC in LMŠ h Golobu

Pri izvajanju raziskave javnega mnenja Novi obrazi smo sodelujočim zastavili tudi vprašanje, katero od strank so volili leta 2018, kar je omogočilo križanje odgovorov iz vprašanja o aktualnih strankarskih preferencah. Iz odgovorov lahko sklepamo, da so najbolj neodločeni volivci Desusa in SMC, saj je več kot 40 odstotkov ene in druge stranke odgovorilo, da še ne vedo, koga bodo volili. Več kot petina Desusovih volivcev je tokrat napovedala podporo stranki Roberta Goloba, desetina bi jih podprla SD, nekaj bi jih prebegnilo Levici, SAB, pa tudi SDS. Podobna slika je pri nekdanjih volivcih SMC, saj bi jih po analizi podatkov ankete okoli 15 odstotkov prestopilo k stranki Goloba, desetina k SD, nekaj pa tudi k SAB, Levici, Desusu in LMŠ.

Več kot tretjino volivcev stranke Roberta Goloba bi predstavljali nekdanji volivci Desusa in SMC, tretji bazen, v katerem se napaja podpora novi stranki, pa predstavljajo volivci, ki so leta 2018 obkrožili LMŠ – glasovi vseh treh strank predstavljajo polovico vseh glasov stranke Roberta Goloba. Ta stranka bi odžirala nekaj glasov tudi NSi, Levici, SD, SNS, še najmanj SDS, okoli desetina pa je tudi takšnih, ki se zadnjih volitev niso udeležili.

Naša dežela privlači desne volivce

Pri političnem projektu Povežimo Slovenijo lahko po križanju podatkov ugotovimo, da znatna podpora sloni na volivcih SLS, saj je teh več kot 40 odstotkov, izstopajo volivci NSi, pa tudi SNS. Naša dežela Aleksandre Pivec privablja nezadovoljne volivce SNS, SLS, SDS in NSi, torej volivce z desnega pola. Pri primerjavi volilnih preferenc med letoma 2018 in 2021 lahko ugotovimo, da ima najbolj zveste volivce stranka SDS, saj se je izkazalo, da bi jo več kot 70 odstotkov znova obkrožilo na prihodnjih volitvah. Zvesto volilno telo imata tudi SAB in SD, saj bi ti dve stranki znova obkrožilo več kot dve tretjini vprašanih, Levico nekaj več kot polovica, NSi pa le nekaj manj kot polovica. Najbolj labilni se zdijo volivci LMŠ, saj jih je le dobra tretjina takšnih, ki so napovedali podporo tej stranki, pa da so ji dali glas že na volitvah leta 2018.