Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob!
Ker spoštujem položaj predsednika vlade in vas osebno, se na vas obračam z javnim pismom, ki vam bo v pomoč pri odgovoru na odprto pismo generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha. Njegovo pismo je po mojem mnenju nekorektno, zavajajoče in v določenih delih netočno.
Najprej je treba povedati, da ne drži, da bi aprila lani Andrej Grah Whatmough RTVS prevzel v izjemno zahtevnih finančnih okoliščinah. Ko ga je prevzel, je imel na računu skoraj 10 milijonov evrov in delnice Eutelsata v vrednosti okoli sedem milijonov evrov. Prav tako smo se že pred njegovim nastopom uradno obrnili na ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju MK), da bi vlada na ustrezen način zagotovila sredstva za RTV, kar se je obvezala v stavkovnem sporazumu iz decembra 2018. Da je obveza nesporna, je zagotovil takratni minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Če bi Andrej Grah Whatmough vztrajal pri ustrezno utemeljenemu prispevku, bi lahko pridobil letno vsaj štiri milijone evrov več sredstev. Vendar kot verjetno veste, ni naredil ničesar, ker se ni hotel zameriti takratnemu ministru dr. Vasku Simonitiju (ali še komu, saj se verjetno še spomnite besed Janez Janše, da je "zaposlenih na RTV preveč in so predobro plačani"), saj je večkrat izjavil, da naj bi imela RTV Slovenija dovolj denarja. Morda ga je k temu navedel prav Andrej Grah Whatmough, ki je kot član in celo predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija redno poudarjal, da naj bi imel RTV dovolj notranjih rezerv in da naj jih izrabi. Znana so njegova prizadevanja, da bi RTV zmanjšal stroške dela (z odpuščanjem), da bi uravnotežil poslovanje brez prodaje delnic. Te je RTV prodajal ves čas od leta 2009. Najmanj v vrednosti 2,1 milijona leta 2016, največ pa leta 2011 v vrednosti 15,9 milijona evrov.
Svoje stališče je spremenil, ko je 12. 5. letos napisal dopis Vladi Republike Slovenije, da bi imel rad dodatni denar za delovanje RTV-ja. Pri tem je seveda pozabil, da je pristojno ministrstvo za RTV MK, tako da bi moral dopis skupaj s temeljito obrazložitvijo nasloviti na dr. Simonitija kot ministra v odhodu. O iskrenosti njegovega dopisa tako lahko zelo, zelo dvomimo. Je pač vedel, da se je čas garniture, ki ga je nastavila, iztekel. In zdaj dela isto napako in si želi razgovor z vami, namesto da bi se najprej obrnil na MK.
V dopisu je zapisal laž, ki jo velikokrat ponavlja. RTV je imel izkazan presežek odhodkov nad prihodki že v letu 2016, ko smo morali na osnovi ugotovitev revizije zaključnega računa za nazaj popraviti rezultat in za leto 2016 izkazati izgubo 191.533 evrov. To seveda Andrej Grah Whatmough ve, ker je bil kot član NS-ja na to posebej opozorjen in je to tudi zapisano v poročilu RTV-ja za leto 2017 (na strani 169). Še bolje pa bi bilo, če bi povedal, da je RTV od leta 2005 do leta 2015 izkazoval pozitivni rezultat samo zaradi izrednih finančnih prihodkov, ki jih je ustvarjal, ker je prodajal delnice Eutelsata, ki jih je pridobil z vlaganjem 11 milijonov evrov v letih 1998 in 1999 v medvladno organizacijo EUTELSAT IGO.
Prav tako vas skuša zavesti s podatkom, da je za pozitivni rezultat poslovanja v prvem polletju (le) posledica višjih prihodkov in občutnega znižanja stroškov dela, ker je RTV kot tehnološki višek odpustil več kot 70 zaposlenih. K pozitivnemu poslovanju so odločilno prispevali izredni finančni prihodki, saj je Andrej Grah Whatmough prodal 118.000 delnic in tako ustvaril za 1.160.000 evrov finančnih prihodkov, saj je bila "nakupna cena" le 0,88 evra. Pomemben vpliv je imel tudi dobljen spor za nadomestilo RTV, ki so ga morali plačati kabelski operaterji in sva tako Marko Filli kot jaz pri tem vztrajala (637 tisoč evrov). Seveda se tudi na zaslonih vidi, da se manj denarja namenja za nakupe oddaj, da se varčuje. Še boljši rezultat bo RTV dosegel, če so morda poleg naročnine na Mladino ukinili še na naročnino na Dnevnik! Rezultat se mu tudi močno zmanjšuje, ker vedno manj investira. Še leta 2014 je bila poletna amortizacija 7 milijonov evrov, leta 2017 5,2 milijona, letos pa le še 4 milijone evrov. Doseganja dobrega rezultata na ta način kaže na pomanjkanje smisla za dolgoročno stabilno poslovanje – posebno če ob tem puščaš zaposlene v potresno močno ogroženih stavbah in legendarni Studio 14 nedokončan!
Kar se tiče upokojevanja 150 ljudi, je treba povedati, da se je do prvega polletja letos res upokojilo 88 zaposlenih (lani 22, v prvem polletju še 66), vendar jim je v resnici prenehalo delovno razmerje zaradi "odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov" – torej kot tehnološki višek! Pri tem se za ta ukinjena delovna mesta sploh ni ugotavljalo, ali so resnično nepotrebna! Če vemo, da se je na ta način upokojila recimo odgovorna urednica dokumentarnega programa, kar je sistematizirano delovno mesto, pa vodja informatike, pa tutist v simfoničnem orkestru, eden redkih poznavalcev v kadrovski službi, pa pooblaščenka za mobing, pa recimo Lidija Hren, vidite, da gre za očitno razmetavanje javnega denarja, kajti dobili so dodatnih sedem plač. Nekaj delovnih mest je zdaj že na novo zasedenih (tudi tutista je simfonični orkester že dobil), pri drugih Andrej Grah Whatmough še ne dovoli zaposlitve, čeprav je bilo tako dogovorjeno. Pri tem je računsko sodišče jasno v stališču, da v javnem sektorju dodatnih nagrad za spodbujanje upokojevanja ne sme biti. Pri izračunih prihranka pet milijonov evrov, ki ga omenja v poročilu, tega preprostega dejstva ne upošteva. Kot tudi ne, da bo treba recimo za vzdrževanje opreme v enoti Oddajniki in zveze najemati zunanje vzdrževalce. Za večinoma nepotrebne odpravnine je tako v letu 2021 zapravil okoli 1,5 milijona, v prvem polletju pa nekaj več kot 0,5 milijona evrov. Za letošnje leto pa predvideva skupno porabo 3,5 milijona evrov. Za pokrivanje večinoma nepotrebnih stroškov odpravnin je že predlagal dodatno prodajo delnic v vrednosti več kot 3,5 milijona evrov. Ob tem se ve, da ima RTV v določenih segmentih premalo ljudi. Andrej Grah Whatmough ve, da se je v informativnem programu prvega programa TV Slovenija število zaposlenih zmanjšalo za skoraj 40. Tako zagotovo brez posledic za program letnega prihranka v vrednosti pet milijonov evrov ne bo!
Prav tako vas skuša zavesti pri številkah za električno energijo. Res je, da so se stroški energije enormno povečali, ko se je iztekla enoletna pogodba za elektriko. Vendar približno dve tretjini energije porabi enota Oddajniki in zveze, ki pa približno polovico tega zneska zaračuna najemnikom oddajnih točk (predvsem mobilnim operaterjem, nekaj radiem in le malo TV-postajam).
Da očitno sedanji generalni direktor ne ve, kaj je osnovno poslanstvo RTV-ja, se vidi tudi iz tega, da je njegova edina ideja, da bi izsilil dodatni denar od Vlade Republike Slovenije, v nasprotnem bo sicer treba dodatno odpustiti še 300 zaposlenih! To je pač, kot rečeno, njegova logika od začetka njegovega članstva v NS-ju leta 2014. Namesto da bi pripravil vse potrebno za oblikovanje argumentiranega predloga za ali (delno) uskladitev RTV-prispevka ali predlog recimo za pokrivanje določenih stroškov, ki jih RTV pravzaprav ne bi smel pokrivati s prispevkom (stroški programov narodnosti, stroški vzdrževanja arhiva …). Ali celo, da bi nadaljevali delo pri spremembi zagotavljanja sredstev za delovanje RTV-ja v smeri skandinavskega načina, kar smo začeli na začetku leta 2020. Tedaj se je celo norčeval iz formalne zavrnitve predloga za povečanje RTV-prispevka MK-ja, ker smo se dogovorili, da bomo uvedli omenjeni skandinavski način (plačevanje ne po družini, ampak vsak posameznik, tudi različno glede na skupne prihodke).
Seveda pa ima prav, ko pravi, da RTV potrebuje več denarja za normalno delovanje in izpolnjevanje svojega poslanstva. Vendar je treba najprej opredeliti slednje. Za razgovore o tem je pristojen MK z bolj ali manj široko (javno) razpravo. Seveda pa mora istočasno RTV postati normalno delujoča organizacija. Ne morejo biti na delovnih mestih odgovorni uredniki, ki niso dobili vsaj recimo 40-odstotne podpore zaposlenih. Ne more se na novo ustanavljati novega uredništva informativnega programa na drugem programu. Ne more umeščati drage popolnoma nepotrebne informativne oddaje na Drugem. Ne more se ignorirati strokovna kritika. Ne more se odpovedati odličnim kadrom samo zaradi tega, ker pozivajo ljudi k usklajevanju stališč na uredniških sestankih, kar je edini greh Marcela Štefančiča. Ne more se dopuščati, da odgovorna urednica prepoveduje, kdo sme nastopati kot gost v posameznih oddajah. Da se generalni direktor ni sposoben v 120 dneh dogovoriti, kaj je ustrezno urednikovanje v javnem mediju. In potem v posmeh vsem predlaga mediacijo! Da se odpušča direktorico programa brez vsakega pravega argumenta in brez sklepa PS samo zato, da uveljavi voljo ene politične opcije. Da ljudem grozi, da bo proti njim sprožen disciplinski postopek (opomin pred izključitvijo, na katerega se še pritožiti ne morejo!). Da direktor TV Slovenija in generalni direktor ne ločita med "vdorom" v studio in podporo sodelavcem s prisotnostjo ob njih ob koncu oddaje!
Tako vam, spoštovani predsednik vlade, priporočam, da vabilo na razgovor vljudno zavrnete in Andreja Graha Whatmougha napotite na MK ter mu ob tem predlagate, da pripravi sanacijski program, takoj preneha zapravljati javni denar za oddaje, ki niso potrebne, poskrbi, da bodo vsi odgovorni uredniki in direktorji programov uživali zaupanje podrejenih, da takoj razreši s funkcij vse, ki so povzročili padec gledanosti za več kot 20 odstotkov (naj objavi podatke o gledanosti, da jih bomo lahko preverjali s predvidenimi v PPN) in padec ugleda RTV v enem letu z -4 na -38 (raziskava "Ogledalo Slovenije", Valicon, april 2022). Prepričan sem, da je od aprila ugled padel vsaj še za 10 odstotnih točk. Skratka, potrebno bi bilo, da bi finančna injekcija pomenila tudi resetirane dosedanje usmeritve RTV Slovenija, tako da bi si povrnila vsaj nekoč že dosežen ugled in sprejemljivost pri gledalcih, poslušalcih in obiskovalcih spleta.
Upam, spoštovani predsednik vlade, da vam bodo moji poudarki pri ravnanju glede resnih problemov RTV-ja koristili. Vedno sem tudi pripravljen pomagati s svojim vedenjem in poznavanjem kompleksnosti delovanja in pomena javne RTV v Sloveniji. Oproščam se za predolgo pismo, vendar svoje navedbe vedno argumentiram.
Igor Kadunc, MBA, Ljubljana
