Če je zadnje mesece veljalo, da politične stranke, ki resno računajo na vstop v državni zbor, stopicajo na mestu s komaj opaznimi premiki v odstotkih, je oktobrsko merjenje javnega mnenja prvič po dolgem času zaznalo spremembe. Ne sicer pri največji stranki, tisti, ki združuje volilne upravičence, ki ne vedo, koga bi volili, ali pa na volišča sploh ne bi odšli. Teh je že dolgo časa za okoli tretjino volilnega telesa. Njihov delež se začne zmanjševati, ko se zazna bližina volilnega cikla, a za zdaj o tem ni ne duha ne sluha. Že to bi moralo stranke zelo resno skrbeti.
To, da bi še kdaj krojili slovensko politiko, pa je račun brez krčmarja za SMC Zdravka Počivalška, pri kateri je edino vprašanje, ki je še ostalo, kdaj bodo razpustili stranko ali poskusili z novo. Kljub različnim strategijam in napovedim so še naprej javnomnenjsko na ledišču. NSi Mateja Tonina ostaja nizko, tudi zanjo je, kakor kaže, izstavljen račun, za katerega so vedeli, kolikšen bo: vedno je nizek, ko se vladno in politično poročijo s SDS. Zdi se, da je zanje edino upanje za boljši rezultat resen angažma nekdanje predsednice in najbolj popularne političarke v državi Ljudmile Novak, ki je ta mesec brez večjih težav s prvega mesta najbolj priljubljenih vrgla aktualnega predsednika Boruta Pahorja. In tu je še napol vladni in napol opozicijski Desus Ljuba Jasniča, stranka oziroma krsta, v katero so poslanci s svojim soliranjem zabili zadnje žeblje.
Opoziciji sicer ne kaže slabo - če bi bile volitve to nedeljo, bi slavila. A vprašanje, zakaj stranke opozicijske koalicije javnomnenjsko nikakor ne delujejo prepričljivo ali da bi katera od njih zmogla pomemben preboj, je tisto, ki si ga bodo morali postaviti. SD Tanje Fajon je - kot druga najmočnejša stranka v državi - ta mesec končala z rahlim dvigom, Levica Luke Mesca niha še naprej (in bo očitno morala na izobraževanje v Gradec), LMŠ Marjana Šarca je zabeležila padec, SAB Alenke Bratušek pa se, kakor kaže, "prevzem" Desusa odraža v boljših odstotkih. Zdaj so že blizu LMŠ. Ne gre pa prezreti še SLS Marjana Podobnika, ki je sicer še zelo daleč od parlamentarnega praga, presega pa skupni izid SMC in Desusa.
Če bi bile volitve to nedeljo, bi državni zbor ostal brez dveh strank, Desusa in SMC, trenutno vladajoča koalicija pa bi se ustavila pri komaj 35 poslanskih mestih - opozicija bi jih skupaj imela 53 in bi brez težav sestavila vlado. Podpora aktualni vladi pa je še naprej katastrofalna in je najnižja v zadnjih treh mesecih - 27,3- odstotna. Janševega kabineta ne podpirata več kot dve tretjini anketiranih.
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov je kar nekaj sprememb. Kot rečeno je Pahorja, opazno slabše ocenjenega, izrinila Novakova, Fajonova je obdržala tretje mesto. Zdravstveni minister Janez Poklukar je pridobil največ na razpredelnici in je z 12. mesta skočil na peto. Zdravstveni ministri v času pandemije praviloma zasedajo zelo visoka mesta na lestvici; podobno je bilo z Alešem Šabedrom in Tomažem Gantarjem. Ko zapustijo funkcijo, praviloma zapustijo tudi lestvico. Prihodnji mesec se sicer nanjo vrneta Janša in Aleš Hojs.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
