Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki meri politični, volilni in aktualni utrip med državljani, tokrat - vsaj v političnem delu - ne prinaša večjih sprememb. Vlada Janeza Janše je še naprej izrazito nepriljubljena, podpira jo le nekaj več kot 28 odstotkov vprašanih, pomembnejših premikov ni niti pri vprašanju, koga bi volili, če bi v nedeljo potekalo polnjenje glasovalnih skrinjic. Desus Ljuba Jasniča in SMC Zdravka Počivalška sta še naprej v globoki komi brez kakršnegakoli znaka, da bi jo vsaj delček volilnega telesa lahko zbudil. Čeprav vsaj pri Počivalškovih napovedujejo preboj z združevanjem, sodelovanjem in tudi spremembo imena, vse kaže, da se življenjska doba te stranke dokončno izteka. Če bi spremenili karkoli, potem ko že mesece životarijo pod odstotkom glasov, bi bil čudež v slovenski politični zgodovini, tudi ob upoštevanju dejstva, da se SNS Zmaga Jelinčiča in SLS Marjana Podobnika - obe stranki imata trikrat večjo podporo kot SMC - izjemno težko približujeta parlamentarnemu pragu.
Opozicija z večino
Novice pravzaprav niso dobre za nobeno stranko - delež neopredeljenih je namreč še naprej rekorden. SDS ostaja na vrhu, a brez kakršnega koli premika, na mestu stopica tudi NSi Mateja Tonina, pomembnejših odstopanj ni niti pri opoziciji. Največji v opoziciji so še naprej SD Tanje Fajon (z rahlim dvigom podpore), na drugem opozicijskem mestu je že tretji mesec zapored Levica Luke Mesca, tik za njo pa LMŠ Marjana Šarca. Opozicijski blok zaključuje SAB Alenke Bratušek, kjer prav tako ni zaznati pomembnejšega premika. Ne glede na ta stopicanja na mestu pa bi tudi ta mesec opozicija brez najmanjše težave z 52 poslanci zavzela parlamentarno večino in oblikovala vlado. SDS in NSi bi skupaj obvladovali le 36 poslancev.
Septembrsko merjenje politične priljubljenosti politikov pa je tokrat prineslo kar nekaj sprememb na razpredelnici. Vodilni dvojec Borut Pahor in Ljudmila Novak ostaja na vrhu razpredelnice. Fajonova je pridobila dve mesti in je tretja. Na tem mestu je bil avgusta zdravstveni minister Janez Poklukar - zdravstveni ministri praviloma kotirajo visoko -, ki pa je strmoglavil s tretjega mesta na dvanajsto, za Bratuškovo in Toninom. Novo uvrščena Zmago Jelinčič in Andrej Vizjak sta se obdržala v družbi najbolj priljubljenih, zapuščata pa jo Janez Janša in Janja Sluga, ki sta se uvrstila na konec razpredelnice. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Jure Leben in Počivalšek, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
Obvezno cepljenje? Pol-pol
Anketirancem smo tudi tokrat postavili nekaj aktualnih vprašanj, med njimi tudi tisto, ali bi morali predpisati obvezno cepljenje proti covidu-19. Razmerje med podporniki in tistimi, ki so proti, je praktično identično (48,9 proti 46,7), razlika je tako majhna, da gre očitno za vprašanje, ki (dobesedno) deli državljane. Nekoliko več razlik pa je pri vprašanjih, povezanih z obveznostjo PCT. Da se jim zdi ukrep "smiseln" oziroma "popolnoma smiseln", ocenjuje več kakor polovica vprašanih (nekaj več kot 52 odstotkov), da "ni smiseln" oziroma "sploh ni smiseln", pa ocenjuje slabih 33 odstotkov vprašanih. Z "niti niti" je odgovorila dobra desetina vprašanih. Ni pa velikega optimizma, da bodo ukrepi res spoštovani. Velika večina (62,5 odstotka) presoja, da bodo upoštevani deloma, slabih 20 odstotkov, da ne bodo, 13,5 odstotka pa, da bodo spoštovani.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
O raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Večer in Dnevnik, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 14. in 16. septembrom 2021 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5689 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2369 jih ni bilo dosegljivih, 1807 jih ni želelo sodelovati v anketi, 813 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 ljudi. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).