Je študentska izmenjava zares izmenjava, če je izvedena "online"?

Helena Ponudič Helena Ponudič
18.07.2020 06:00

V času, ko so se predavanja na univerzah zaradi epidemije koronavirusa preselila na splet, so v negotovosti ostali študentje, ki so nameravali odpotovati na izmenjavo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Ko se je zaradi epidemije življenje v trenutku za nekaj časa ustavilo, nato pa večinoma preselilo v digitalno formo, se je takšna realnost zdela kot le začasna. A digitalni, "online", način pouka še traja, v negotovosti ostajajo predvsem študentje, ki so prihajajoči semester želeli opravljati v tujini. Nekatere tuje partnerske univerze so izmenjave za prihodnje leto popolnoma odpovedale, spet druge so ponudile digitalno alternativo. Je izmenjava v tujini zares izmenjava, če študentje spremljajo pouk preko računalnika od doma, obenem pa so jim odsvetovana kakršna koli druženja z drugimi študenti? O "študentskem" odgovarjajo študentje, ki nam zaupajo svoje raznolike zgodbe in skrbi.

Bodoči erazmovci brez pomoči in nasvetov matične fakultete

“V začetku septembra sem se želela po programu Erasmus+ odpraviti na izmenjavo na Dunaj, a sem že konec marca po elektronski pošti prejela obvestilo dunajske partnerske univerze, da mi v skladu s trenutnimi razmerami odsvetujejo prihod v zimskem semestru,” uvodoma pove Špela Rojht z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. “Premišljevala sem, ali naj se vseeno odločim za izmenjavo v prvem semestru, čeprav je velika verjetnost, da bo večina predmetov potekala online, ali naj vendarle izmenjavo prestavim na drug semester oziroma jo celo odpovem. Pri tem kaj dosti pomoči in nasvetov s svoje matične fakultete nisem dobila, zato sem se odločila izmenjavo prestaviti. Če bi se odločila za odpoved izmenjave tik pred odhodom, bi izgubila plačilo dveh najemnin, ki sem ju morala plačati za rezervacijo študentskega doma, kar glede na dunajske cene ni majhen znesek,” pristavi Špela Rojht. Hkrati verjame, da je bistvo izmenjave prav osebni odnos s profesorji in drugimi erazmovci in da se online doživetje s tem ne more primerjati. Zato najbližjo izmenjavo načrtuje šele v poletnem semestru, vendar bo morda ta prav tako odpovedana: "Avstrija je ne nazadnje sosednja država in se lahko hitro vrnem domov, toda kljub temu je nelagodno razmišljati o vseh možnih scenarijih, ki se do februarja še lahko zgodijo in kolikšne stroške in skrbi bodo prinesli."

Ob prihodu v domovino izgubiš vložen denar in prijateljstva v nastajanju

Podobno pripoveduje študent Fakultete za družbene vede Amadej Petan, ki je pred začetkom globalne epidemije del študija opravljal na partnerski univerzi v Istanbulu v Turčiji. "Primoran sem se bil vrniti v domovino, zaradi tega pa sem bil prikrajšan za mnoga prijateljstva, ki so nastajala, za znanje in denar. Za prihajajoči semester sem se sicer prijavil še v turško obalno mestece Izmir, vendar bom tja lahko predvidoma odpotoval šele v poletnem semestru," doda študent Petan. Medtem ko je njegova sošolka Nadja Viharev, ki septembra načrtuje odhod na izmenjavo v Prago na Češko, za zdaj obveščena, da bo izmenjava vendarle izvedena, najsi bo to v živo ali online: "Vpisni postopki trenutno potekajo nemoteno, zato vztrajam in preizkušam srečo. Izmenjava je bila zmeraj moja velika želja in zdaj, ko sem končno izpolnila vse pogoje, - za birokratski postopek prijave se trudim že več kot pol leta - še ni zagotovila o predavanjih v živo, ki postajajo luksuz. Vem tudi, da če se na Češko vendarle odpravim, lahko pozabim na zabave in druženja."

Študenti gredo na izemnjavo tudi zato, da se družijo.
Sašo Bizjak

Negotovosti Mariborčanke, ki je bila sprejeta na Harvard

"Vse kaže, da bo tudi druga polovica leta prav tako polna ugibanj, prilagajanj in improviziranja, kar se bo odražalo tudi pri študiju,” se sprašuje o tem, kaj se bo zgodilo s študijem v tujini, Ana Breznik, Mariborčanka, ki bo študijsko pot pričela na prestižni ameriški univerzi Harvard. V preteklem tednu je kopica tujih univerz izdala svoje načrte o poteku jesenskega semestra. Univerza Cornell najavlja ponovno odprtje kampusa s hibridnim načinom poučevanja, univerze Yale, Harvard in Princeton pa so se odločile na kampus vrniti le del študentov.
"Moja bodoča univerza, Harvard, je naznanila vrnitev študentov prvega letnika in študentov, ki jim domače razmere ne dovoljujejo zadovoljivega akademskega napredka, način poučevanja pa naj bi bil popolnoma virtualen. Začetno navdušenje je hitro splahnelo, ko je služba za preseljevanje in carine (ICE) v imenu ameriške vlade sporočila, da ne namerava izdati vizumov študentom, ki bodo obiskovali pouk izključno virtualno, hkrati pa bodo morali mednarodni študenti, ki so že v ZDA, prav tako zapustiti državo," pove ambiciozna maturantka Ana Breznik. Omenjena odločitev ameriških oblasti je hitro vzburila akademski svet in sprožila veliko neodobravanja ne le med študenti, ampak tudi pri vodstvu univerz. A univerze niso izgubljale časa, dva dni kasneje sta Harvard in Massachusetts Institute of Technology vložila pritožbo zoper sprejete odločitve, tožbi pa so se pridružile še univerze Princeton, Pennsylvania, Cornell in Northeastern.

Kako so se prilagodili študiji, kjer je fizična praksa tako rekoč nujna

"V poletnem semestru se je pouk pričel dokaj utečeno, saj se semester začne šele s koncem aprila in tako so profesorji imeli čas za pripravo na digitalni način izvedbe," opisuje svoje aktualne izkušnje s študijem v tujini (navkljub epidemiji) Š. R., magistrski študent Tehniške univerze v Münchnu (TUM), smer letalski in vesoljski inženiring. "Vsa predavanja in vaje se izvajajo brez večjih problemov, ovirane so bile le nekatere laboratorijske in raziskovalne vaje v zaprtih prostorih. Trenutno se je stanje izboljšalo, tako da se tudi izpiti izvajajo v fizični obliki. V prostor vstopamo z masko, se s svojim pisalom evidentiramo in šele, ko sedemo, snamemo masko. Tudi delo v laboratorijih in delavnicah je že delno omogočeno, izvajajo se tudi študijski projekti, na primer skupina za raketno in vesoljsko tehnologijo, kjer nam je omogočena uporaba delavnic za proizvodnjo delov za raznolike projekte od rakete, satelita ali roverja. Pri tem je na prvem mestu varnost - maske in razkuževanje -, prav tako izvajamo strogo sledljivost, kdo in kdaj je uporabljal določen prostor," predstavi študent letalskega in vesoljskega inženiringa trenutni potek izobraževanja. Pristavi, da informacij o obliki študija v prihodnjem semestru še ni veliko, a vse priprave potekajo tako, kot da bo semester potekal spet digitalno. “Predavanja in vaje bodo po vsej verjetnosti na voljo preko spleta, verjetno pa bo olajšano opravljanje laboratorijskih vaj v fizični obliki, ki so bile v tem semestru zelo redko izvajane."
"Vsekakor digitalni študij ni idealna oblika študija, vendar imajo večji problem moji sošolci, ki ne morejo pridobiti nemškega vizuma. Ker sedaj izpiti potekajo fizično, se nekateri niso mogli vrniti iz domovine," sogovornik opozori še na en vidik stiske tujih študentov v času epidemiološke krize.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta