Državni zbor je včeraj na zahtevo poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za po njihovem mnenju nedopustno politično vmešavanje v delo slovenske policije. Preiskava bo obsegala obdobje od začetka delovanja aktualne vlade Janeza Janše do odreditve preiskave. Po mnenju predlagateljev bo preiskava dokazala, da se vladajoča politika vtika v predkazenske postopke, jih zavira in otežuje delo policije.
Medtem pa se dogajajo številne rošade na najvišjih položajih v policiji. Anton Olaj, ki je prevzel vodenje policije pred dvema mesecema, postavlja svojo ekipo, kar sicer ni sporno, so pa nekatere njegove poteze zelo vprašljive. Novi namestnik generalnega direktorja policije bo v teh dneh, kot je že poročal Radio Slovenija, postal Stanislav Vrečar, ki trenutno še vodi ljubljansko policijsko upravo. Je sicer eden od direktorjev policijskih uprav z najdaljšim stažem, saj Policijsko upravo Ljubljana vodi vse od 1. februarja 2007. Vrečarja je prav zato, ker naj bi bil predolgo na mestu direktorja ljubljanske policijske uprave, želela zamenjati že Tatjana Bobnar, ki je pred nastopom vlade Janeza Janše vodila policijo, a je bila nato razrešena.
Nagrada za policijsko ukrepanje med protesti
Zdaj bo Vrečar napredoval, kot je slišati iz virov blizu vrha policije, naj bi bila to nagrada za dobro delo policije ob protestih zoper aktualno vlado v prestolnici. Spomnimo, med drugim je policija v Ljubljani zoper protestnike uporabila celo vodni top. Vrečar naj bi na mestu namestnika generalnega direktorja policije zamenjal Jožeta Senico. Ta bo postal pomočnik generalnega direktorja policije – gre za delovno mesto, ki ga doslej ni bilo. Senica naj bi se na novem delovnem mestu ukvarjal predvsem s slovenskim predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ki bo v drugi polovici tega leta. A naši viri vedo povedati, da je bil zamenjan predvsem zato, ker naj bi bil preveč podprl Bobnarjevo, ko se je uprla Žanu Mahniču, sedanjemu državnemu sekretarju za nacionalno varnost. Mahnič (SDS) je februarja lani kot predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) obiskal policijo, Bobnarjeva pa je zatrjevala, da je želel priti do podatkov, do katerih KNOVS ni upravičen. Mahnič naj bi bil Bobnarjevi celo grozil z izgubo položaja.
Policisti izgubili največ zaupanja državljanov
Vrh policije se je dolga leta hvalil z velikim zaupanjem, ki ga v javnosti uživa policija. Na dve leti so policisti pozivali državljane, naj sodelujejo v raziskavi o tem, koliko zaupajo policiji. Zadnja, katere rezultati so bili objavljeni leta 2019, je pokazala, da od več kot 4200 anketirancev policiji zaupata dve tretjini, kar je bilo nekaj manj kot leta 2016, ko je bil ta delež 70-odstoten. Do 21. marca je policija sprejemala odgovore v anketi za letošnje leto, zdaj odgovore analizirajo. Pred kratkim objavljeni rezultati raziskave Ogledalo Slovenije, ki jo je opravila družba Valicon, v njej pa je sodelovalo več kot tisoč ljudi, pa so pokazali, da so med epidemijo največ zaupanja izgubili prav policisti. Policija se je znašla tudi med institucijami, ki so v tem obdobju izgubile največ zaupanja – poleg predsednika republike in velikih tujih podjetij. Vrh policije pojasnjuje, da te rezultate obravnava tako kot posamezne kritike "dobronamerno".
Vodenje Policijske uprave Ljubljana naj bi po odhodu Vrečarja prevzel Boštjan Glavič, ki zdaj dobra tri leta in pol vodi kranjsko policijsko upravo. Po poročanju Radia Slovenija naj bi imel Glavič drugo najslabše ocenjeno notranjo klimo, takoj za Policijsko upravo Nova Gorica. V Kranj pa po neuradnih podatkih odhaja dosedanja vodja sektorja mejne policije Melita Močnik.
V četrtek naj bi začela delovati Uprava avtocestne policije, ki jo, kot je znano, vodi Olajev predhodnik na vrhu policije Andrej Jurič. V avtocestno policijo pa je razporejen tudi sedanji šef koprskih kriminalistov Dean Jurič. Jurič je na sedanjem položaju že od leta 2009, njegovo razporeditev v avtocestno policijo pa mnogi ocenjujejo kot še eno politično odstranitev. A vrh policije trdi, da je tam potreben, saj bo avtocestna policija obravnavala tudi kazniva dejanja na območju slovenskega avtocestnega križa.
Opozicija, ki terja parlamentarno preiskavo v zvezi s političnim vmešavanjem v delo policije, vladi očita tudi razgradnjo Nacionalnega preiskovalnega urada. Spomnimo, tega sedaj vodi preferentka SDS Petra Grah Lazar, Darko Muženič, ki so ga odstavili, pa skuša po sodni poti priti nazaj na vrh urada. Za zdaj je zaposlen v službi generalnega direktorja policije, a je postavljen močno na stranski tir.
Olajeva izbira manj izkušen kriminalist
Na čelo Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je bil v začetku aprila lani imenovan – kot vedejevec Vojko Urbas. Ta je nasledil razrešenega Boštjana Lindava. Urbas naj bi, so povedali ob primopredaji poslov, vodil slovenske kriminaliste le do takrat, ko se iz tujine vrne Branko Japelj, ki je leta 2018 odšel v Beograd. A se Japelj ne bo vrnil v policijo, menda se bo upokojil. Zato je bil v začetku marca objavljen interni razpis policije za zasedbo delovnega mesta prvega kriminalista v državi, nanj sta se prijavila Urbas in Lindav. A Olaj, ki je izbiral, je Lindava označil kot neustreznega kandidata, četudi je ta večji del svoje poklicne kariere bil kriminalist. Od leta 2009 je vodil sektor kranjske kriminalistične policije, leta 2015 je postal pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije in konec leta 2018 direktor. Olaj je izbral Urbasa, ki je sicer več let delal v Upravi kriminalistične službe, a se ni ukvarjal s kriminalističnimi preiskavami.
"V preteklih dneh je generalni direktor policije opravil pogovore s posameznimi zaposlenimi, katerih strokovnost, znanje in izkušnje vidi kot pomembne za soočanje z izzivi, ki policijo čakajo v prihodnje. Nekatere med njimi je po premisleku tudi predvidel za opravljanje zahtevnejših nalog," na naša vprašanja odgovarja Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi. "Generalni direktor policije je dolžan upravljati kadrovske vire in jih v skladu s predpisi razporejati na delovna mesta, kjer je to najbolj potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. Izključno zato so predvidene premestitve ali napotitve na določena, tudi karierno najzahtevnejša delovna mesta," še pojasnjuje policijski vrh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
