Vlada Janeza Janše je včeraj razpravljala o nameri ustanovitve javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu. Gradivo je bilo na vladnem odboru za državno ureditev in javne zadeve potrjeno, predvidoma v četrtek ga bo sprejemala še vlada. Kot izhaja iz besedila, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, bodo univerzo s sedežem v Novem mestu sestavljale Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ), Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Srednjeročno in dolgoročno bi delovanje četrte javne univerze infrastrukturno umestili v okvir že načrtovanega Univerzitetnega kampusa v Drgančevju na vzhodnem robu Novega mesta. Pot do ustanovitve univerze bo še dolga, mirijo na ministrstvu, skeptiki menijo nasprotno.
Makarovičev FIŠ osnova
"Dodatna javna univerza bo pomenila še več širine, raznolikosti in tudi nekaj zdrave tekmovalnosti za čim boljše študente in za čim boljše raziskovalne dosežke, to pa je pot k še večji kakovosti. Poleg tega nastanek nove javne univerze ne bo pomenil drobitve, ampak povezovanje in sinergijo samostojnih visokošolskih zavodov, ki v regiji že delujejo," pravi Matej Makarovič, dekan FIŠ, s katerega je pred meseci prišla pobuda za ustanovitev javne univerze. Makarovič trdi, da so dosedanji rezultati mariborske in primorske univerze dokaz, da je več javnih univerz obogatilo akademski prostor, čeprav so bili ob ustanavljanju vsake od njih pomisleki. Ne strinja se s kritikami več naših sogovornikov, ki jih skrbi, da bi na račun ustanavljanja nove javne univerze prišlo do finančnega slabljenja že obstoječih treh. Še več, Makarovič na podlagi obstoječih in nastajajočih strateških dokumentov meni, da se bodo sredstva za visoko šolstvo in raziskovanje povečevala. "Verjamem, da je v Sloveniji dovolj prostora za vse. Kdor trdi drugače, se kvečjemu trudi med seboj spreti visokošolske deležnike," pravi Makarovič, podpornik SDS in nekdanji predsednik podmladka te stranke.
Če se bo životarjenje nadaljevalo ...
"Če bo vlada z ustanovitvijo nove javne univerze za visoko šolstvo namenila dodatna sredstva, je to za univerzitetni prostor dobro. Če bodo ostali pri obstoječem proračunu in tega delili med univerze, pa je to slab znak za že obstoječe in za kvaliteto dela na njih. To pa je politično vprašanje, na katerega bo vlada morala odgovoriti. Slovenski univerzitetni prostor je podhranjen, zato univerze svoje funkcije prenašanja znanja ne morejo opravljati v celoti. In če se ustanavlja nove, se jih ustanavlja spet na način, da bodo sredstva zagotovljena zgolj za životarjenje, ne pa za to, da bi svetovno znanje in izkušnje prenašali v Slovenijo in iz nje. Posebej to čutimo v družboslovju, ne glede na vlado. V zadnjih petnajstih letih je sredstev tako zelo malo, da je naša mednarodna aktivnost izrazito podhranjena," komentira nekdanji minister za šolstvo in kandidat za rektorja ljubljanske univerze na zadnjih volitvah dr. Igor Lukšič.
Tesneje povezan z vladajočo SDS in državni sekretar v drugi Janševi vladi je tudi ustanovitelj "osnovne celice" nove javne univerze, javnega visokošolskega zavoda FIŠ, Borut Rončević. Je tudi dekan Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici, kjer mesto predsednika upravnega odbora zaseda Makarovič. Projekt nove javne univerze pa utegne v vladnih vrstah imeti še enega podpornika; kmetijski minister Jože Podgoršek je bil vse do leta 2018 dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm.
Kako hitro bo teklo
Zadržan je nekdanji šolski minister iz vrst SD Jernej Pikalo, ki opozarja, da je treba v razvoju visokošolskih zavodov zasledovati kakovost in potrebe družbe in ne privatnih ali kakršnihkoli drugih interesov. Čeravno gre pri ustanavljanju univerze običajno za dolgotrajen proces, ki zahteva tudi odločitev nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki kot neodvisna institucija preverja izpolnjevanje pogojev za oblikovanje univerze, pa Pikalo opominja: "Glede na to, da je direktor te agencije Franci Demšar, visok politik NSi, ki je na evropskih volitvah kandidiral na listi te stranke, lahko pričakujemo, da bo postopek stekel v najkrajšem možnem času."
Na račun nove naj se obstoječih ne prikrajša
Kako bi ustanovitev še četrte javne univerze utegnila vplivati na kakovost visokošolskega izobraževanja, smo vprašali rektorje ljubljanske, mariborske in primorske univerze. "Univerza v Ljubljani se ne boji konkurence, upamo pa, da bodo pri obravnavi vloge upoštevani vsi merodajni kriteriji za določitev statusa javne univerze v smislu zagotavljanja visoke kakovosti in potreb naše družbe po dodatnih študijskih programih, ki bodo financirani z javnimi sredstvi," nam je sporočil rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Rektorica primorske Klavdija Kutnar nam je pojasnila, da je z razvojem posamezne regije naravno, da pride do potrebe po ponudbi visokošolskega izobraževanja. Tako je bilo pri ustanavljanju Univerze na Primorskem, je zapisala. Odgovornost za ustrezno presojo kakovosti, so sporočili, sicer nosi Nakvis. Da univerza v Mariboru in njen rektor Zdravko Kačič v postopku nimata pristojnosti in z vlogo vsebinsko nista seznanjena, so nam sporočili z mariborske univerze, dodali pa pričakovanje, da ustanavljanje novih univerz ne poteka na način, da se že ustanovljenim zmanjšujejo sredstva.
Akt o ustanovitvi javne univerze sicer sprejme državni zbor, še pred tem pa mora ustanovitelj pri Nakvisu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec umirja žogico in pravi, da je o ustanavljanju nove univerze preuranjeno govoriti: "Če bo vlada v četrtek potrdila, se bo imenovala komisija, ki bo šele evalvirala, ali je smiselno nadaljevati postopek. Pomembno vlogo bo imela tudi lokalna skupnost z mnenji, prav tako gospodarstvo. Končno besedo pa bo imel Nakvis." Ali bi lahko bila nova univerza ustanovljena še v tem mandatu, kar več naših sogovornikov ocenjuje, da je njena velika ambicija, ni želel špekulirati. "Časovne napovedi bi se vzdržal. Ne bi rad črnogledo napovedoval, ampak ustanovitev univerze ni stvar za čez noč," je za Večer dejal Slavinec.
Manjka strategija
Da mora biti odločitev za ustanovitev nove javne univerze v tako majhni državi predvsem premišljena in osnovana na temelju dokazov in javne analize potreb, je za Večer opozorila Jana Javornik, raziskovalka na Univerzi v Leedsu, sicer nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo. "Prav tako manjkajo podatki o strategijah za ustvarjanje zanimanja za vpis. V prostor država namreč že leta investira preko investicij v javni visokošolski zavod in preko koncesij, a kljub temu zanimanje za lokalni vpis ne narašča. Kako bo nova univerza to spremenila in kaj bo ponudila lokalni skupnosti, česa ji obstoječi zavodi že ne ponujajo?" se sprašuje Javornikova, ki je iz ekipe ministrice Simone Kustec (SMC) odšla novembra lani, po odhodu državnega sekretarja Jureta Gašpariča in turbulentnem obdobju, ko vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v visokošolske programe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
