Petintrideset postopkov ugotavljanja identitete, devet hitrih postopkov z izdajo odločbe o prekršku, sedem plačilnih nalogov, štiri opozorila in en predlog drugemu prekrškovnemu organu - ta je bil namenjen Sazasu zaradi nepooblaščenega predvajanja glasbe. Takšna je trenutna policijska statistika ukrepov, ki se nanašajo na protestne shode minulo soboto in nedeljo v Mariboru. A te številke najverjetneje še niso dokončne. Kot so sporočili iz mariborske policijske uprave, so dogajanje na protestih ustrezno dokumentirali in bodo na podlagi zavarovanih videoposnetkov identificirali tudi tiste kršitelje, s katerimi niso izvedli postopkov na kraju prekrška. Vse bodo, zaradi kršitve vladnih odlokov in s tem zakona o nalezljivih boleznih, ustrezno obravnavali ter jim morebiti po pošti poslali plačilne naloge.
So pa policisti, kot smo neuradno izvedeli, na podlagi posnetega dogajanja enega od Mariborčanov prepoznali kot organizatorja neprijavljenih protestov in bodo zoper njega ustrezno ukrepali. Po naših podatkih gre za Romana Križnjaka, nekdanjega vodjo Viol, navijaške skupine mariborskega nogometnega kluba, nazadnje pa enega bolj prepoznavnih članov Varde. Tudi sicer naj bi po fotografijah in videoposnetkih identificirali tiste posameznike, ki so bolj izstopali ali pa so se s svojo udeležbo na protestih hvalili na socialnih omrežjih.
Že uporabljen način dela
Za tak način dela so se policisti, kot so pojasnili, odločili, ker je naloga policije na neprijavljenih in tudi nedovoljenih shodih, da skrbi za javni red. Še posebno v soboto, ko je bilo med udeleženci protestov zaznano večje število otrok, so bili varovanju množičnega zbiranja ustrezno prilagojeni tudi postopki policistov, "ki so skladni s pravili policijske stroke in taktiko delovanja policije", so sporočili iz mariborske policijske uprave. Zato so se bolj kot za ukrepanje na kraju samem odločili za snemanje kršitev in ukrepanje kasneje.
Dopustno, a ne najbolj življenjsko
Na to, da je takšna policijska praksa sicer zakonsko dopustna, vendar ni najbolj življenjska, opozarja dr. Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila, saj policist kršitelja neposredno ne seznani s kršitvijo in z ukrepom, ki ga bo izvedel. "Po do sedaj veljavnih prekrškovnih določbah je moral policist tudi v takšnih primerih, ko je šlo za zaznavo po fotografiji, pred izvedbo hitrega prekrškovnega postopka kršitelja pozvati, da ima pravico, da se izjasni o prekršku. Glede na besedilo, ki je v predlaganem zakonu o debirokratizaciji, pa mu tega ne bo več treba," pravi Žaberl in dodaja, da ta (de)birokratska določba niža pravno varnost kršiteljev. "Kršitelj bo sicer imel možnost pritožbe na sodišče, vendar šele v fazi, ko bo izrazil nestrinjanje s plačilnim nalogom. Če pa ima možnost podati svojo izjavo, potem pa lahko prekrškovni organ (policija) že v tej fazi ugotovi, da morda za uvedbo prekrškovnega postopka sploh ni pogojev ali pa ta ni smotrna."
To, da policisti ne popisujejo ljudi kar na kraju kršitev, ampak se odločijo za dokumentiranje dogodka in kasnejšo prepoznavo, je naletelo na kar nekaj kritik. A fotografiranje in snemanje neprijavljenih shodov, katerih udeleženci namenoma ne spoštujejo ukrepov, je povsem v skladu s predpisi. Zakon o nalogah in pooblastilih namreč določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog, ko je to potrebno zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev v skladu z zakonom, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Pri spremljanju javnih zbiranj sme policija uporabljati omenjena tehnična sredstva, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja. Spomnimo na primer, da so policisti marsikdaj uporabljali tovrstna sredstva na mariborskem stadionu, kadar so pričakovali izgrede navijačev.
Brez računalniške prepoznave obrazov
A kako policisti kasneje ugotavljajo identiteto kršiteljev, ki so jih posneli? "Prepoznava kršiteljev poteka predvsem na podlagi lastne prepoznave kršiteljev s strani policistov (na primer kršiteljev, ki so jih v preteklosti policisti že obravnavali), lahko pa tudi na podlagi preverjanja podatkov o domnevnem kršitelju v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, fotografiranjem osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb in podobno. Pri tem naj poudarimo, da ne gre za samodejno prepoznavo obrazov oseb s pomočjo računalniških programov - ta je možna samo pri preiskovanju suma kaznivega dejanja -, temveč za ročno primerjavo fotografij (na primer na televiziji, svetovnem spletu)," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič iz Generalne policijske uprave.
Na podlagi posnetkov policisti prišli do enega od domnevnih organizatorjev protestov
Toda policija se je zaradi napovedi ugotavljanja identitete kršiteljev na podlagi posnetkov znašla v inšpekcijskem nadzoru. Informacijski pooblaščenec se je z ravnanjem policije seznanil v medijih, zato je zoper policijo po uradni dolžnosti že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona o varnosti osebnih podatkov in splošne uredbe o varstvu podatkov.