Kako policisti na posnetkih prepoznajo kršitelje? Enega od Mariborčanov so prepoznali kot organizatorja neprijavljenih protestov

Elizabeta Planinšič
08.04.2021 06:00
Gre za ročno primerjavo fotografij s fotografijami oseb v nekaterih evidencah javno objavljenih posnetkov, pojasnjuje policija. Informacijski pooblaščenec pa je sprožil inšpekcijski nadzor.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekatere posameznike so policisti identificirali na kraju protestov, nekatere pa so in še bodo preko posnetega materiala.
Andrej Petelinšek

Petintrideset postopkov ugotavljanja identitete, devet hitrih postopkov z izdajo odločbe o prekršku, sedem plačilnih nalogov, štiri opozorila in en predlog drugemu prekrškovnemu organu - ta je bil namenjen Sazasu zaradi nepooblaščenega predvajanja glasbe. Takšna je trenutna policijska statistika ukrepov, ki se nanašajo na protestne shode minulo soboto in nedeljo v Mariboru. A te številke najverjetneje še niso dokončne. Kot so sporočili iz mariborske policijske uprave, so dogajanje na protestih ustrezno dokumentirali in bodo na podlagi zavarovanih videoposnetkov identificirali tudi tiste kršitelje, s katerimi niso izvedli postopkov na kraju prekrška. Vse bodo, zaradi kršitve vladnih odlokov in s tem zakona o nalezljivih boleznih, ustrezno obravnavali ter jim morebiti po pošti poslali plačilne naloge.

So pa policisti, kot smo neuradno izvedeli, na podlagi posnetega dogajanja enega od Mariborčanov prepoznali kot organizatorja neprijavljenih protestov in bodo zoper njega ustrezno ukrepali. Po naših podatkih gre za Romana Križnjaka, nekdanjega vodjo Viol, navijaške skupine mariborskega nogometnega kluba, nazadnje pa enega bolj prepoznavnih članov Varde. Tudi sicer naj bi po fotografijah in videoposnetkih identificirali tiste posameznike, ki so bolj izstopali ali pa so se s svojo udeležbo na protestih hvalili na socialnih omrežjih.

 

Že uporabljen način dela

Za tak način dela so se policisti, kot so pojasnili, odločili, ker je naloga policije na neprijavljenih in tudi nedovoljenih shodih, da skrbi za javni red. Še posebno v soboto, ko je bilo med udeleženci protestov zaznano večje število otrok, so bili varovanju množičnega zbiranja ustrezno prilagojeni tudi postopki policistov, "ki so skladni s pravili policijske stroke in taktiko delovanja policije", so sporočili iz mariborske policijske uprave. Zato so se bolj kot za ukrepanje na kraju samem odločili za snemanje kršitev in ukrepanje kasneje.

To, da policisti ne popisujejo ljudi kar na kraju kršitev, ampak se odločijo za dokumentiranje dogodka in kasnejšo prepoznavo, je naletelo na kar nekaj kritik. A fotografiranje in snemanje neprijavljenih shodov, katerih udeleženci namenoma ne spoštujejo ukrepov, je povsem v skladu s predpisi. Zakon o nalogah in pooblastilih namreč določa, da smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog, ko je to potrebno zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev v skladu z zakonom, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje. Pri spremljanju javnih zbiranj sme policija uporabljati omenjena tehnična sredstva, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja. Spomnimo na primer, da so policisti marsikdaj uporabljali tovrstna sredstva na mariborskem stadionu, kadar so pričakovali izgrede navijačev.

 

Brez računalniške prepoznave obrazov

A kako policisti kasneje ugotavljajo identiteto kršiteljev, ki so jih posneli? "Prepoznava kršiteljev poteka predvsem na podlagi lastne prepoznave kršiteljev s strani policistov (na primer kršiteljev, ki so jih v preteklosti policisti že obravnavali), lahko pa tudi na podlagi preverjanja podatkov o domnevnem kršitelju v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, fotografiranjem osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb in podobno. Pri tem naj poudarimo, da ne gre za samodejno prepoznavo obrazov oseb s pomočjo računalniških programov - ta je možna samo pri preiskovanju suma kaznivega dejanja -, temveč za ročno primerjavo fotografij (na primer na televiziji, svetovnem spletu)," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič iz Generalne policijske uprave.

Toda policija se je zaradi napovedi ugotavljanja identitete kršiteljev na podlagi posnetkov znašla v inšpekcijskem nadzoru. Informacijski pooblaščenec se je z ravnanjem policije seznanil v medijih, zato je zoper policijo po uradni dolžnosti že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona o varnosti osebnih podatkov in splošne uredbe o varstvu podatkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta