Kako si v bodoči vladi predstavljajo zavezništvo s civilno družbo, je za zdaj neznanka

Če je bila vlada Janeza Janše do dela civilne družbe, ki je bil kritičen do oblastnikov, opozarjal na nesmiselne in omejevalne ukrepe, vlagal zahteve za ustavne presoje in aktiviral volivce tako za odhod na referendum o vodi kot na nedavne parlamentarne volitve, sovražna, v tem odnosu najverjetnejši novi mandatar Robert Golob napoveduje spremembe. Že v času predvolilne tekme je napovedal, da bo Gibanje Svoboda podprlo predlog zakona "proti škodljivim ukrepom oblasti", torej sedanje vlade, ki ga je Inštitut 8. marec vložil v parlamentarno proceduro z 10.000 podpisi volivcev.

Tudi na volilno nedeljo, ko se je pokazalo, da je bila volilna udeležba druga najvišja v zgodovini volitev, je bil Golob jasen, da je zanjo zaslužna tudi civilna družba: "Brez tako borbene, srčne in nepopustljive civilne družbe, kot jo ima Slovenija zadnje leto in pol, Slovenija svobode verjetno ne bi videla. In tudi v predvolilnem programu so napovedali sprejetje zakona o vključevanju zainteresirane javnosti v oblikovanje in sprejemanje predpisov. Zanimalo nas je, kako in kdaj si predstavljajo sodelovanje, saj po kuloarjih že krožijo tudi informacije o ustanovitvi morebitnega urada ali celo ministrstva, ki bi vključevalo nevladnike. A konkretnejših, oprijemljivih odgovorov nismo dobili iz nobene od najverjetnejših koalicijskih strank.

Za odprt in spoštljiv dialog

Čeprav v Inštitutu 8. marec pričakujejo, da bo zakon o odpravi škodljivih ukrepov sprejet prvi v novem sklicu parlamenta, v Gibanju Svoboda odgovora, kdaj ga nameravajo sprejeti in ali bo sprejet v povsem neokrnjeni obliki, niso dali. Tudi na druga konkretna vprašanja o načinih sodelovanja niso konkretno odgovorili. Zapisali so le na splošno, da si želijo sistematično vključevati civilno družbo v procese odločanja. To namreč "spodbuja sodelovanje oblasti in javnosti oziroma civilne družbe, krepi strokovnost in legitimnost sprejetih odločitev in predstavlja dopolnitev predstavniške demokracije".

Način pa da je stvar koalicijskih pogajanj. Da si bodo prizadevali za čimprejšnje sprejetje zakonskega predloga Inštituta 8. marec, so dodali Socialni demokrati in se prav tako sklicali na koalicijski dogovor glede prihodnjega sodelovanja. Luka Mesec, koordinator Levice, pa je v intervjuju za N1 na vprašanje, ali bi lahko ustanovili ministrstvo ali vsaj urad, pod okriljem katerega bi združili nevladnike, področje beguncev, medijsko zakonodajo, odvrnil: "Tega še nismo dorekli, zagotovo pa je treba imeti s civilno družbo odprt in spoštljiv dialog, treba jo je vključevati v politike."

Za vključitev v delovne skupine

Veliko bolj določni so v civilni družbi. Tea Jarc, ena od predstavnic Iniciative Glas ljudstva, ki je pred časom pozvala politične stranke, naj se opredelijo do njihovih zahtev, je povedala, da jih bodo prihodnji teden pozvali k izpolnitvi obljubljenega. "Pričakujemo, da bodo določene zahteve, s katerimi so se strinjali, vključili že v koalicijsko pogodbo. Jarčeva dodaja, da je vladi že zdaj omogočeno sodelovanje s civilno družbo. "Le resolucijo o normativni dejavnosti je treba implementirati." Pri tem sama vidi možnost sodelovanja bodisi na način, da se v posamezne delovne skupine po ministrstvih vključi tudi civilna družba, bodisi se ustanovi nov organ na ravni vlade, v katerem bi sodelovali strokovnjaki z vseh vetrov. "Skupaj s civilno družbo je treba najti mehanizem sodelovanja, že zdaj pa je jasno, da so v civilni družbi pogosto večji strokovnjaki od katerega od ministrov ali direktorjev uradov. Glede morebitne ustanovitve urada dodaja, da je vse odvisno od mandata in mehanizmov soodločanja. "Pomembne so podrobnosti, da civilna družba ne bi bila zlorabljena. Če bodo strokovni argumenti slišani, bodo dobili ne le boljšo politiko na posameznih področjih, temveč bodo tudi zadovoljene potrebe večine ljudi."

Za strateško sodelovanje v smeri reform

Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, potrebe po ustanovitvi posebnega urada ne vidi: "Na sodelovanje je treba vedno gledati skozi prizmo konteksta; sodelovanje ne sme biti samo sebi namen. Smiselno je v kontekstu vladnega strateškega načrtovanja in implementacije ključnih reform. Slovenija je, kar se tiče tega, zelo šibka, brez centralnega vodenja in koordinacije, kar je v mnogočem posledica ministrskih fevdov in vrtičkov. To bi morali presekati, sploh ko gre za ključne prioritete." In še: "Za produktivnost ni potrebno veliko. Morajo pa biti izpolnjeni osnovni pogoji za uspešno sodelovanje: poštenost do sogovornikov, odprtost za drugačne poglede in transparentnost, ko pride do pojasnjevanja sprejetih odločitev. Reforme je treba od začetka do konca snovati v krogu stroke in tistih, ki se jih spremembe tičejo. To ne pomeni, da morajo biti sprejete odločitve všeč vsem; še več: to je nemogoč cilj. Nujno pa je, da so tisti, ki sprejemajo odločitve, odprti za različna mnenja; da odločitve sprejemajo v dobri veri in na podlagi prepričljivih argumentov; ter da so svoje odločitve pripravljeni pojasniti. Nobena reforma ne more uspeti, če ji nasprotuje preveč ljudi. In ljudje, pa naj gre za predstavnike civilne družbe ali gospodarstva, bodo reformo težko podprli, če so bili iz razprave neupravičeno izključeni," izpostavlja direktor.