Kako živeti z bobrom in Vizjakom. Minister ne želi podpisati pogodbe z Lutro za že dobljeni projekt

Simptom akutnega stanja okoljske politike aktualnega ministra Andreja Vizjaka je primer Inštituta Lutra, ugotavljajo v Centru nevladnih organizacij (CNVOS), ali tudi "šolska zloraba moči", pravi Goran Forbici, direktor CNVOS. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, je med naravovarstveno stroko dobro poznana organizacija. So strokovnjaki za sladkovodne ekosisteme, v prvi vrsti za vidre, in odkar se je vrnil v slovenske vode, tudi za bobra. Lutra pa je tudi ena od nevladnih organizacij, ki so Andreju Vizjaku, takrat zaposlenemu v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, s sodelovanjem pri tožbi na upravnem sodišču, ki pa je ni vložila Lutra, preprečile gradnjo hidroelektrarne Mokrice, pripovedujejo zgodbo v CNVOS in: "Ko Vizjak postane minister za okolje in prostor, nemudoma izkoristi priložnost, da se Lutri maščuje."

Usklajene pogodbe, a brez podpisa ministra

Lutra se je namreč februarja 2020 prijavila na razpis Evropske komisije, in sicer za program Life, ki je namenjen projektom s področja varstva okolja, inštitut pa je sodeloval v že več projektih iz tega programa. Ministrstvo se je kmalu zatem zavezalo, da bo sofinanciralo izbrane projekte, in sicer z obljubo, da bodo do sofinanciranja "upravičeni vsi na podlagi tega poziva predloženi projekti, izbrani s strani Evropske komisije". Evropska komisija avgusta podpre Lutrin projekt Life beaver - Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami (Life bober), ki je namenjen izboljšanju odnosov med novim starim prebivalcem rek in človekom. Vnovična naselitev bobra namreč ni požela navdušenja prav povsod, a z nekaj ukrepi in pojasnili je napetost med vrsto, ki podira drevje, in vrsto, ki jo to moti, možno precej ublažiti.

Potem ko je projekt odobrila komisija, je obljubo držala še država, ne pa tudi minister. "Predstavnica ministrstva Lutro februarja 2021 obvesti, da je ministrstvo zagotovilo finance za projekt - 124.000 evrov -, in posreduje predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo uskladijo 16. februarja. Podpisati jo mora le še minister, jim povedo. To mora storiti v enem mesecu od prejema popolne vloge, kot je ministrstvo samo določilo v javnem pozivu. Pa tega ne stori. Lutra iz neuradnih virov na ministrstvu izve, da minister pogodbe ne namerava podpisati," popišejo v CNVOS odločitve ministrstva in nasprotno odločitev ministra. Lutra mora - če želi prejeti sredstva Evropske komisije - iz lastnega žepa založiti 124.000 evrov, program Life je namreč strukturiran tako, da del denarja prispeva EU, preostanek pa zagotovi izvajalec, po večini vsaj del tega denarja zagotovi država članica.

V Lutri ostali brez odgovorov

Da minister Vizjak pogodbe ne namerava podpisati, so pri Lutri izvedeli neuradno, uradnih pojasnil nikoli niso prejeli, pove Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica Inštituta Lutra: "Pisno smo zaprosili za odgovor in argumente, zakaj pogodba ni podpisana, a odgovorov nikoli nismo prejeli. Menda naj bi bil uradni razlog možnost podvojenega financiranja, saj da ministrstvo pripravlja strategijo za upravljanje bobra. A ko smo pripravljali in prijavljali projekt, smo se uskladili z ministrstvom, sploh pa bo najverjetneje projekt zaključen še pred sprejetjem strategije."

Drugega razloga za nepodpis pogodbe kot njihove strokovne ugotovitve, da bodo hidroelektrarne na Savi zelo poslabšale ekološko stanje te reke in jo uničile, ni, meni ekologinja: "Gre za strokovne argumente proti gradnji hidroelektrarn na Savi. In ne gre le za eno ribo, kot se rado interpretira, izginile bodo vrste, in to za vedno."

Se je pa ministrstvo odzvalo na naše poizvedovanje. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ima glede sklenitve pogodbe o sofinanciranju projekta Life bober resne zadržke, pravijo. "MOP je leta 2019 pred podpisom pisma podpore projektu Life bober pregledal projektno prijavo in ugotovil, da so aktivnosti smiselne in skladne z zakonodajo in politiko ministrstva, zato ga je podprl. Zaradi trenutnega stanja v naravi, tako prostorskega kot tudi številčnega naraščanja konfliktih situacij z bobrom, pa je treba nemudoma pristopiti k pripravi upravljavskih načrtov. MOP bo za pripravo obeh dokumentov potreboval dodatna finančna sredstva. Glede na navedeno ugotavljamo, da bo v tem primeru prišlo do podvajanja financiranja, kar pa ni smiselno in gospodarno, zato projekta Life bober finančno ne more podpreti." Podlage za načrt ohranjanja in trajnostnega upravljanja bobra v Sloveniji je Zavod za varstvo narave pripravil že leta 2019, pravijo.

"Avtokracija bi morala skrbeti vse"

Inštitut Lutra sicer zaradi dogodka ne bo zaprl vrat, bo pa težko preživel, saj delajo še druge projekte, pravico v primeru projekta Life Bober pa bodo iskali na sodišču. Najprej je o zadevi odločalo državno odvetništvo, ki je ugotovilo, da se z mediacijo spora ne da rešiti, zato ga bo reševalo sodišče, kjer bo Lutra zahtevala, da se s sodbo vzpostavi pogodbeno razmerje - tako, kot je določeno v pogodbi, ki jo je z MOP uskladila že februarja 2021.

Opisani primer je eden od več primerov v mandatu aktualnega ministra. Zakaj so se v centru nevladnikov odločili izpostaviti prav tega? Goran Forbici: "Resda je le eden v nizu ministrovih in SDS-ovih obračunov z nevladniki (od katerih jih je na srečo veliko spodletelo), a gre obenem za šolski primer zlorabe moči, ki jo ministru daje njegov položaj, za osebno maščevanje. Zato v tem primeru še zdaleč ne gre samo za nevladnike, ampak za vse nas, ki v tej državi živimo. Ministrova samovolja jasno govori, kakšen in kako nevaren je modus operandi vladajoče stranke. Avtokracija bi morala skrbeti nas vse, ne samo nevladnike."