Tina Recek
"Menim, da nismo izgubljena generacija. Ta izraz je malo pretiran. Moramo se zavedati, da smo v veliko slabšem položaju. Zlasti ne bomo enako kompetentni v znanju v primerjavi s prejšnjimi in prihodnjimi generacijami. Na tem področju izgubljamo dejanski potencial," je na današnji spletni razpravi Šolanje med pandemijo: izgubljena generacija?, poudarila Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije.
Kot je v nadaljevanju pojasnila, izgube potenciala ne gre pripisati temu, da se zanj ne bi želeli potruditi, ampak ker so za kaj takega pogoji slabši. Recimo, znanje se pri izobraževanju na daljavo ne preverja v tolikšni meri. Slabši bo tudi socializacijski vidik. "Navajeni smo, da se med odmori in po šoli družimo. Zdaj pa je na tem področju velik minus. Zato me skrbi, da bo celotna generacija postala, če lahko tako rečem, bolj robotska. Se pravi, da se ne bomo znali toliko socializirati, komunicirati, kar pa je velik minus za družbo," je še poudarila.
Po podatkih Unesca je zaprtje izobraževalnih ustanov zaradi covida-19 prizadelo 1,6 milijarde učečih se v več kot 190 državah. To je 94 odstotkov učečega svetovnega prebivalstva. Vrata teh ustanov so za več kot 60 odstotkov učečih po svetu še vedno zaprta. Tudi v Sloveniji, je bilo slišati še na razpravi, na kateri so sodelovali evropski poslanec Milan Zver, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Damir Orehovec in Špela Reš, psihologinja iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Skok za dvajset let naprej
Kakor Kalinova je tudi Zver menil, da ne moremo govoriti o izgubljeni generaciji. Ta je po njegovem pridobila nove izkušnje, ki ji bodo še prav prišle prihodnosti. Orehovec je postregel z oceno, da so se šole na izobraževanje na daljavo dobro pripravile. "Naše ministrstvo oziroma država je zagotovila kolikor toliko enakovredne tehnične možnosti za učitelje za izobraževanje na daljavo. A v veliki meri je potem tudi odvisno, kaj učitelj z njimi naredi. Glede na to, kako je bilo izobraževanje na daljavo na začetku organizirano, pa je danes velik napredek. Učitelji so v teh devetih mesecih toliko napredovali na področju digitalizacije, za kar bi prej potrebovali od deset do dvajset let, če ne bi bili v to prisiljeni. Taka je okvirna ocena," je podal primerjavo o napredku v tehniki Orehovec in poudaril, da situacija seveda ni idealna. Je pa taka kot je veliko boljša, kot če ne bi bilo izobraževanja na daljavo. Po njegovih besedah ga v nekaterih državah po svetu sploh ni. Pri tem pa ni navedel, v katerih državah ga ni. "Moramo torej strmeti k temu, da otroci ohranijo učno kondicijo z izobraževanjem na daljavo in da potem ko se ponovno vrnejo, učitelji v razredu dopolnijo manjkajoče tako na področju znanja kot na področju socialno-čustvenih kompetenc."
Dovolj je manipulacij
Dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Vogrinc na twiterju: " Po 12 tednih je dovolj besed, da so šole in vrtci prioriteta vlade. Dovolj je obljub, obračunavanja in manipulacij. Potrebni so ukrepi. Učitelje in vzgojitelje se prednostno cepi, nabavi se čistilce zraka, zaposli se učitelje in razpolovi oddelke, tudi otroci so se navadili mask."
Reševa pa je menila, da bodo posledice učenje na daljavo. Tako pozitivne kot negativne. Pozitivne v primeru, če otroci razvijajo konstruktivno uporabo tehničnih naprav. Medtem ko je kot negativne omenila čustvene in socializacijske posledice. Zlasti pri otrocih prve triade, ki so za učenje na daljavo premladi. Oni rabijo konkretne izkušnje v razredu.
