Prvo pomembno dejstvo njegove kandidature je, da je do konca mandata manj kot leto dni in da prihaja v politično zelo napetem času, je v izjavi pred zaslišanjem pred parlamentarnim odborom povedal kandidat za pravosodnega ministra Marjan Dikaučič. Sicer širši javnosti nepoznan kandidat, ki doslej ni imel izkušenj s politiko ali vodenjem, se danes prvič predstavlja javnosti.
Dikaučič je v uvodni predstavitvi pred odborom DZ izpostavil, da se bo kot minister posebej zavzemal za avtonomijo pravosodja. Zapletov z imenovanjem delegiranih tožilcev pa ne bo komentiral. "Kot minister se moram izogibati vsakemu dejanju ali besedi, ki bi lahko kontaminirala postopek," je dejal.
Spomnil je, da so bila zaradi neimenovanja dveh delegiranih evropskih tožilcev napovedana pravna sredstva tako Državnotožilskega sveta kot obeh neimenovanih kandidatov, zato se do konca postopkov o tej zadevi na sodišču ne more izrekati.
"Kot pravosodni minister ne smem z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtisa vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka," je dejal. To je po njegovih besedah še posebej pomembno, ker v tem času kot minister nima aktivne vloge.
Kandidat je pred odborom za pravosodje poudaril, da bo njegovo delo v primeru imenovanja usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte, pri čemer si želi v delo vnesti svežino in neobremenjenost. Ocenjuje, da je za delo kljub nekaterim kritikam tudi dovolj usposobljen: "Imam dovolj izkušenj, da poznam delovanje sistema, predvsem pa težave pravosodja iz prakse, z vidika manjših akterjev."
Ob navajanju prioritet dela je izrazil zavedanje, da bo njegov mandat trajal največ eno leto, pri tem pa da bo program dela v največji meri narekovalo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Sam ocenjuje, da so predstavljene prioritete slovenskega predsedovanja na področju pravosodja zastavljene ambiciozno in realistično. Dodatno namerava poudarek dati zaščiti človekovih pravic in etični uporabi umetne inteligence ter osveščanju o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora, predvsem na spletu.
Kot pomembno za domače razmere je poudaril zagotavljanje primernih materialnih in drugih pogojev za delo vseh v pravosodju. Pri tem je napovedal, da se namerava zavzeti za pospešitev postopkov za izgradnjo nove sodne palače, nadaljevati gradnjo novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevati posodabljanje informacijskih sistemov pravosodnih organov. Prioritetno namerava nadaljevati tudi opremljanje sodišč z audio in video sistemi.
Posebno pozornost namerava nameniti obvladovanju pripada zadev na upravnem sodišču, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala ter izboljšanju kazenskega pregona. Pri slednjem se zavzema, da se to vprašanje rešuje v okviru celotne verige - od policije, tožilstva do sodstva.
Glede kadrovske problematike na sodiščih se je zavzel, da se število sodnikov in sodnega osebja uravnoteži. To pomeni, da se naj število sodnikov zmanjša, število sodnega osebja pa poveča, je dejal.
Kot pomembno je izpostavil, da nadaljujejo izpolnjevanje zavez iz koalicijske pogodbe.
Vlogo ministra za pravosodje Dikaučič sicer razume predvsem kot vlogo arbitra, ki mora iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med samimi pravosodnimi organi kot pravosodnim sistemom in drugimi sistemi, zato namerava z vsemi omenjenimi imeti aktiven dialog.
Posebej je pohvalil delo prejšnje pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič in rekordno višino proračuna ministrstva za prihodnji dve leti. To ministrstvu daje priložnost, da nadaljuje prepotrebne naložbe, je dejal. (STA)
Opozicija s predstavitvijo nezadovoljna
Predstavitev Dikaučiča je med člani odbora za pravosodje zbudila mešane odzive. V razpravi so v delu opozicije podvomili o izkušnjah in kompetencah kandidata, v koaliciji pa so predstavitev označili za celovito, kot Dikaučičevo prednost pa izpostavili nevezanost na pravna in druga omrežja.
Opozicijski članice in člani odbora za pravosodje so bili do Dikaučičeve predstavitve ob začetku zaslišanja kritični, češ da ni šlo za predstavitev kandidata v klasičnem smislu, pač pa bolj za predstavitev dela ministrstva nasploh. Kot se je izrazila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper, je v dobri uri predstavitve "dobila samo odgovor, da dobro bere".
Tudi poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je izrazil nezadovoljstvo nad predstavitvijo, pa tudi nad tem, da je predsednik vlade Janez Janša predlog Dikaučičeve kandidature obrazložil v vsega treh vrsticah. "Razen tega, da je gospod pravnik, ne vemo ničesar," je dejal. Obenem je poslanec LMŠ izrazil dvom o zakonitosti delovanja nekaterih podjetij, s katerimi je Dikaučič v preteklosti sodeloval.
O kompetencah kandidata je podvomil tudi poslanec Levice Željko Cigler. Posebej ga je tudi zanimalo, ali bo v primeru evropskih delegiranih tožilcev zastopal stališče ministrstva ali predsednika vlade.
Dejan Kaloh iz SDS je na drugi strani opomnil da se "nihče ni rodil minister". Dikaučičevo predstavitev je ocenil kot izčrpno in verodostojno, izhodišča pa jasna. Da ne izhaja iz kakršnih koli pravniških ali drugih omrežij, je po oceni Kaloha prednost, saj bo tako lahko pri svojem delu neodvisen.
Kalohov poslanski kolega Franc Breznik je med pozitivnimi vsebinami iz predstavitve izpostavil področje digitalizacije, ki bo tudi ena od tem slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Mateja Udovč iz SMC, kvoti katere pripada Dikaučič, je predstavitev ocenila kot dobro, kandidata pa pozvala, naj se ne ozira na kritike opozicijskih poslancev, saj da bodo ti vedno našli nekaj, s čimer ne bodo zadovoljni.
Dikaučič je v zvezi s postopkom imenovanja evropskih delegiranih tožilcev dejal le, da se niti kot kandidat niti kot minister ne more opredeljevati do zakonitosti postopka, saj da se o tem opredeljuje sodišče. Prav tako je zatrdil, da v času njegovega sodelovanja s podjetji, ki jih je omenjal Möderndorfer, ta niso sodelovala v sumljivih poslih. Povedal je, da je trenutno zaposlen pri enem izmed odvetnikov, da je bil med drugim zaposlen na Višjem sodišču v Ljubljani in v dveh zasebnih družbah.
Izrazil je zadovoljstvo nad odprtjem tematike zakonske ureditve pripada ustavnega sodišča, je pa poudaril, da se bo pogovor o tem moral preseliti tudi na strokovno polje. Bo pa v njegovem mandatu, če bo postal minister, prioritetna priprava ustreznih popravkov zakonov, ki so obremenjeni z odločbami ustavnih sodišč.
Prioriteta pri ureditvi stečajne zakonodaje pa je po njegovih besedah sprememba v smeri ohranitve zdravih jeder podjetij v težavah. Epidemija bo pustila posledice tudi v gospodarstvu, saj so se navade ljudi v tem obdobju spremenile, je med drugim povedal Dikaučič.
Janja Sluga (NeP) je opozorila, da Dikaučič pred časom ni bil imenovan za notarja v Žalcu, ker ni izpolnjeval vseh pogojev, pri čemer jo je zanimalo, katerega. Kandidat za ministra je pojasnil, da ni izpolnjeval enega od pogojev glede delovnih izkušenj. Ker si je razpis v tem delu razlagal drugače kot ministrstvo, je zaradi neimenovanja sprožil sodni spor. Tega ni dobil, je pa že pravnomočno končan, je povedal.
Glede opozoril več članov odbora, da še vedno na imenovanje ali napredovanje čaka 14 tožilcev, pa je dejal, da je ministrstvo glede tega naredilo vse, kar je lahko: "Si bom pa kot minister prizadeval za čim hitrejše imenovanje." (STA)
V izjavi je pojasnil, da je program dela za prihajajoče obdobje v največji meri že določen s predsedovanjem Svetu Evropske unije ter z zaključkom projektov, ki jih načrtuje koalicijska pogodba. "Pri tem je velika prednost v tem, da prihajam v zelo urejen sistem, za kar je poskrbela ministrica Lilijana Kozlovič, ki je dosegla večjo veljavo pravosodja, tako glede proračunskih sredstev, kot glede kadrovske okrepitve sistema. Moja vloga v prihodnjem letu bo zato usmerjena predvsem v posamezne zakonske spremembe, ki so načrtovane, in v druge projekte ministrstva vnesti nekaj svežine in neobremenjenega pogleda," je poudaril Dikaučič. Pri odločitvi za kandidaturo je po njegovih besedah prevladala "želja po svežem in neobremenjenem pogledu".
O Dikaučiču smo podrobneje v Večeru že poročali, ugotavljali pa, da predstavlja neznanko tako politični kot tudi širši javnosti. Štiridesetletni diplomirani pravnik se je pri dosedanjem delu srečeval z javnim in zasebnim sektorjem, delovne izkušnje pa pridobival na sodišču, v odvetniški pisarni in gospodarskih družbah. Licenco za stečajnega upravitelja je dobil leta 2018, vendar do danes odmevnejših stečajev ni vodil.
Neuradno v SMC pričakujejo, da bo Dikaučič podporo na matičnem odboru prejel, prav tako se nadejajo, da ga bo potrdil državni zbor na torkovi izredni seji. Hkrati je pričakovati, da bodo kandidata predvsem opozicijski poslanci in člani parlamentarnega odbora za pravosodje preizprašali v zvezi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. Spomnimo namreč, da je ravno zaradi zapletov pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev odstopila ministrica iz vrst SMC Lilijana Kozlovič. V igri za njenega naslednika je nato bilo več imen, kot najverjetnejši kandidat se je omenjal koprski pravnik Marko Starman, vendar so nato v SMC nekoliko presenetili in sporočili, da so se odločili za Dikaučiča.
