Karierna pot Zdravka Počivalška. Vrnitev med poslance vprašanje časa?

Po odstopu Zdravka Počivalška s položaja gospodarskega ministra bi moral iz državnega zbora oditi poslanec Gregor Židan, ki je maja lani iz poslanske skupine SMC prestopil k poslancem SD. S Počivalškom v parlamentu bi vladna koalicija SDS, NSi in SMC imela 39 glasov, kar pomeni, da bi lahko ob podpori SNS in Desusa ter brez poslancev manjšin zbrala 46 glasov za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. V torek jim je do tega zmanjkal en glas.

Dokončna odločitev glede Počivalškove vrnitve med poslance še ni bila sprejeta, je pa to najbolj verjetna možnost za koalicijo, če želi razrešiti Zorčiča, ki je iz SMC prestopil med nepovezane poslance. V krogih blizu Počivalška sicer poudarjajo, da bi dva poslanca, ki prvič nista glasovala za Zorčičevo zamenjavo, v drugo lahko spremenila svojo odločitev, a se v koaliciji zaradi tajnega glasovanja lahko pri tem spet opečejo.

Ker je glasovanje tajno, bi lahko računali tudi na kakšen glas iz opozicije, vendar pa lahko LMŠ, SD, SAB, Levica in nepovezani poslanci spet obstruirajo sejo in ne prevzamejo glasovnic. Odhod Počivalška z ministrstva po besedah naših sogovornikov terja kar nekaj priprav, saj da gospodarstvo v časih, ki jih diktira epidemija, potrebuje sogovornika, ki mu zaupa. Ob tem se poraja tudi vprašanje, kaj bi v državnem zboru počel Počivalšek, ki je v politiko vstopil neposredno iz gospodarstva.​

Kaj bo počel v parlamentu?

Položaj predsednika državnega zbora je namreč obljubljen vodji poslancev NSi Jožefu Horvatu. Da bo prav on novi predsednik državnega zbora, je že javno izjavil prvak krščanskih demokratov Matej Tonin, izbira Horvata pa ni vprašljiva. S Počivalškom na čelu državnega zbora bi se namreč še dodatno porušila koalicijska razmerja.

SMC bi tako imela štiri ministre in še predsednika državnega zbora, a ima dva poslanca manj od NSi, ki ima tri ministrske položaje. Ob tem niti ni jasno, ali bi Počivalška funkcija prvega med poslanci sploh zanimala. V državnem zboru bi se verjetno izognil vsem proceduralnim zadevam, vprašanje je, ali bi sploh vodil poslansko skupino SMC. Kot poslanec bi se lahko ukvarjal predvsem z vsebino zakonskih predlogov s področja gospodarstva pa tudi s prenovo stranke in delom na terenu.

Velik zagovornik Magnine lakirnice

Počivalšek je na čelu ministrstva za gospodarstvo že več kot šest let. V politiko je vstopil kot dolgoletni direktor Term Olimia. V času vlade Mira Cerarja si ga je javnost zapomnila zlasti po gorečem zagovarjanju investicije Magne Steyr v občini Hoče – Slivnica. Za lakirnico so takrat sprejeli celo poseben zakon, investicijo pa so spremljala nasprotovanja okoljevarstvenikov.

Hoška lakirnica je zaradi izbruha pandemije zdaj zaprta. 160 zaposlenih iz predlani odprtega obrata že nekaj mesecev na delo odhaja v Magnino tovarno v Gradec. V Hočah bi sicer morali zaradi 18 milijonov evrov državne spodbude do letošnjega oktobra zaposliti nekaj več kot 400 ljudi. Počivalšek in Cerar sta sicer leta 2017 govorila, da bo po prvi fazi investicije delo dobilo tisoč ljudi, po tretji pa kar tri tisoč.

Od Alenke Paulin do Janeza Janše

Za predsednika SMC je bil Počivalšek izvoljen konec septembra 2019, potem ko je Cerar sporočil, da ne bo več kandidiral za prvega moža stranke. Počivalšek je ob svoji izvolitvi povedal, da SMC ne gre "ne levo, ne desno, ne nazaj, le naprej". Da bi se lahko začel spogledovati z desnico, je nakazovala krajša zaposlitev piarovke Alenke Paulin na gospodarskem ministrstvu. Slednja je bila namreč pred leti tesno povezana s prvakom SDS Janezom Janšo.

Ko je predsednik LMŠ Marjan Šarec januarja lani odstopil s funkcije predsednika vlade in pozval k predčasnim volitvam, je Počivalšku ponudil skupno kandidatno listo. Če je Cerar kot prvi mož SMC večkrat zavrnil možnost, da bi šel v koalicijo z Janšo, je novi šef SMC obrnil ploščo. Stranka se je odločila za vstop v koalicijo SDS, NSi in Desusa, Slovenija pa je nato sredi prvega vala okužb z novim koronavirusom dobila tretjo Janševo vlado.

V središču afere z zaščitno opremo

Aktualna vlada se je po prvem primežu epidemije hitro znašla na udaru kritik zaradi afere z nabavo zaščitne opreme proti covidu-19. Eden od glavnih akterjev pri spornih izbirah ponudnikov je bil tudi Počivalšek. V oddaji Tarča na TVS so med drugim razkrili tudi telefonski pogovor, v katerem je Počivalšek nekdanjega šefa zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška nagovarjal za sklenitev posla z Geneplanetom za dobavo 220 manj ustreznih medicinskih ventilatorjev. Na koncu so na ministrstvu za zdravje obdržali samo 90 omenjenih ventilatorjev.

Počivalšek je po razkritjih zavrnil pozive k odstopu. Med drugim je pojasnil, da sam ni sestavljal seznama dobaviteljev in da je bila država v situaciji, "ko je šlo za človeška življenja". Konec lanskega junija so ga obiskali tudi kriminalisti, a je minister afero preživel. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu omenjenih poslov odkrilo več nepravilnosti, a je Počivalšek ocenil, da poročilo ni potrdilo očitkov o korupciji. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je sicer že pred objavo poročila dejal, da bi bili pri 13 pogodbah lahko zaznani sumi kaznivih dejanj.