Katerih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo od sobote ne bo dovoljeno prodajati in kaj jih bo nadomestilo

Večino morskih odpadkov sestavlja plastika za enkratno uporabo. S ciljem njihovega zmanjšanja za polovico bo od 3. julija v Evropski uniji (po porabi zalog) prepovedano prodajati izdelke iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Mednje sodijo vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone, posode za živila, vsebniki za pijačo, lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena ter izdelki iz oksorazgradljive plastike.

Povsem legitimno se zastavlja vprašanje, katere so ekološko ustrezne alternative plastičnim izdelkom. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je jasna: "Edina primerna alternativa so izdelki za večkratno uporabo." Kot je dejala, te alternative že obstajajo in so cenovno dostopne. "Za nekatere izdelke alternativ sploh ne potrebujemo, saj se jim je enostavno izogniti, na primer slamicam, balonom. Ponekod pa alternative niso mogoče (na primer v medicini), zato je treba zagotoviti ustrezno ravnanje s takšnimi odpadki," razlaga Sreševa. "Biorazgradljivi materiali so le v redkih primerih smiselni, in sicer takrat, ko uporaba izdelkov za večkratno uporabo nikakor ni mogoča. V večini drugih primerov gre le za metanje peska v oči, odvračanje pozornosti od pravih rešitev, saj gre le za menjavo enega materiala za enkratno uporabo z drugim tovrstnim. Na področju biorazgradljivih materialov vlada velik kaos, kar povzroča težave tudi končnim uporabnikom. Zaradi nepravilnega odlaganja pa lahko nastane več škode kot koristi - biorazgradljiva plastika v zabojniku za embalažo lahko začne razpadati in tako kontaminira tudi vse druge odpadke, ki bi jih sicer lahko reciklirali," razlaga Sreševa.

Podjetja izdelke že zamenjujejo s trajnejšimi

Polona Krenker iz podjetja Makom meni, da so biorazgradljivi izdelki za enkratno uporabo ekološko primerna rešitev, saj so surovine zanje pridobljene iz certificiranih hitro obnovljivih virov. "Vsak izdelek ima alternativo iz drugega materiala. Plastični pribor za enkratno uporabo tako nadomeščamo z lesenim. Plastične krožnike s papirnatimi, prevlečenimi z naravnimi materiali, da povečajo obstojnost izdelka. Alternativa so prav tako krožniki iz sladkornega trsa, krožniki iz bambusa, krožniki iz palmovih listov, krožniki in čolnički iz lesa in pralni krožniki. Alternativa plastičnim slamicam so papirnate slamice, ki se ne zmehčajo v pijači. Alternativa plastičnim palčkam za mešanje pa so lesene palčke, prav tako na voljo v različnih velikostih. Skodelice in sklede iz EPS-materiala bo zamenjala embalaža iz sladkornega trsa, papirja ali plastične posode za večkratno uporabo. Morebitna alternativa so tudi posode iz palmovih listov. Direktiva EU ne prepoveduje plastičnih kozarcev. Zato so ti lahko alternativa lončkom iz EPS-materiala. Obstajajo pa tudi druge alternative, ki so okolju bolj prijazne. Na primer razgradljivi lončki iz papirja, prevlečenega s koruznim škrobom. Oksovrečke so razgradljive, vendar pomenijo velik problem za okolje, saj se ta vrsta plastike biološko ne razgradi povsem in zato prispeva k onesnaževanju okolja z mikroplastiko, ni primerna za kompostiranje, negativno vpliva na recikliranje običajne plastike in ne zagotavlja dokazanih okoljskih koristi. Zato bodo tudi oksorazgradljive vrečke prepovedane. Alternativa zanje so biorazgradljive ali papirnate vrečke. Alternativa plastičnim vatiranim palčkam so biorazgradljive vatirane palčke," našteje Krenkerjeva. Na njihove potrošnike bo imela prepoved pozitivne in tudi negativne učinke. Večina je direktivo dobro sprejela, veliko kupcev se je za okolju prijaznejše izdelke odločalo že pred uvedbo direktive. "Je pa res, da so ekološki izdelki malenkost dražji," je pripomnila Krenkerjeva.

Recikliranju in temu, iz česa je embalaža za izdelke, posvečajo veliko pozornosti v podjetju McDonald's. "Že več kot 90 odstotkov naše embalaže je izdelane iz papirja, kartona ali recikliranega materiala. Pri papirnatih vrečkah smo pozorni tudi na to, da je papir manj potiskan, ni lakiran ... Tudi odpadke sortiramo zelo pazljivo, do vsake slamice in papirčka natančno," odgovarjajo. Pojasnijo, da že vrsto let ne uporabljajo plastičnih krožnikov in embalaže iz stiropora, palčke za mešanje pijač in kave so iz lesa, palčke za balone so že pred časom zamenjali s kartonsko različico. V letošnjem juniju so prešli še na slamice iz papirja in na pribor iz lesa.

Potrošniki lahko prehodimo le določen del poti

Onesnaževanje s plastiko je v zadnjih letih deležno veliko pozornosti, kar je za reševanje problematike koristno, a se ob tem v ozadje postavljajo drugi izzivi, ki bi se jim prav tako morali posvečati - odpadni tekstil, elektronski odpadki ... Poleg drugih materialov je namreč tudi tam ogromno plastike in plastičnih vlaken, opozarja Sreševa. Prepričana je, da resnejših in ambicioznejših korakov na strani proizvajalcev in odločevalcev za zdaj ni, ker je plastika prepoceni. "Trenutno se večina odgovornosti pripisuje potrošnikom, ki pa lahko sami prehodimo le določen del poti do družbe z manj (plastičnimi) odpadki. Proizvajalci se zelo dobro zavedajo vidnosti te problematike in se na to tudi odzivajo. A žal večinoma z napačnimi rešitvami - nedavna analiza 265 projektov korporacij, s katerimi naj bi reševali krizo, je pokazala, da je le 39 takih, ki, poenostavljeno povedano, ne delajo še večje škode," je kritična Sreševa. Pritisk množice ozaveščenih posameznikov je sicer vedno bolj izrazen, kar lahko opazimo tudi pri številu ponudnikov izdelkov brez embalaže, opaža. Pozitiven vpliv ima tudi enotno povezovanje okoljskih gibanj po svetu, ki so združena v mrežo Break Free From Plastic, katere člani so tudi Ekologi brez meja.