Kdo se boji šefa Uefe: Z vstopom v politiko bi ogrozil vse

Predsednik Uefe Aleksander Čeferin do zdaj v javnosti ni nikoli eksplicitno izjavil, da ga zanima vstop v slovensko politiko. "Pustil se bom presenetiti, poskušal bom delati pošteno in učinkovito, kolikor lahko. Prepričan sem, da mi bo življenje nasproti pripeljalo kaj zelo zanimivega," je glede svojih ambicij po zaključku mandata na čelu Uefe za Pop TV nedavno povedal Čeferin. Novi odmevni intervju o "vojni" z največjimi klubi, ki so želeli ustanoviti svojo superligo, je imel na komercialni televiziji v sredo zvečer, a brez izpostavljenih notranjepolitičnih tem.

Besedni dvoboji z Janšo

V pogovoru, ki ga je imel za isto televizijo že v nedeljo, je, ne prvič, nanizal tudi nekaj ostrih kritik na račun aktualne vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše. Svojih državljanov ne bi smeli imeti za bedake, jaz se lahko za razliko od tistih, ki so me poskušali povsod blatiti, vedno pogledam v ogledalo, je med drugim dejal Čeferin. Kritičen je bil tudi do tega, da so nekateri protestniki dobili kazni zaradi kršenja zakona o nalezljivih ukrepih, ker so imeli na svojih dežnikih napise proti vladi.

Janša je na twitterju to zanikal in Čeferina obtožil, da laže. Potem ko je nogometni svet v začetku tedna razburila novica o ustanovitvi elitne superlige, je Janša tvitnil, da lahko organizacija, kot je Uefa, razpade, če se vodi z "napihnjeno aroganco". Naslednji, ki redno kritizira Čeferina, pred kratkim je govoril o "mafijskih odvetnikih", je Aleš Hojs. Besedni spori med premierjem in šefom Uefe sicer trajajo že več kot leto dni, Čeferin pa se kljub temu, da se mu mandat v Ženevi izteče šele leta 2023 in da tam letno zasluži 1,3 milijona evrov, v času epidemije celo več, okoli dva milijona evrov, omenja kot morebiten nov obraz slovenske politike. Ali vsaj kot nekdo, ki bi lahko pomembno posegel v obstoječa politična razmerja. V levosredinskem delu političnega prostora je vsaj pri tistih, ki menijo, da aktualni liderji strank s tega dela politike niso sposobni ogroziti relativne zmage Janeza Janše, veliko razmislekov in špekulacij, kdo bi lahko postal novi dominantni obraz, ki bi povezal raztreščene politične sile. V tej luči bi seveda mnogi najraje videli Čeferina, a njegov vstop v politiko (še) ni verjeten. Dolgoletni izkušeni odvetnik iz Grosupljega se je v zadnjih mesecih s pogostimi intervencijami v javni prostor in jasnimi stališči, ki jih del javnosti pogreša pri predsedniku republike Borutu Pahorju, pozicioniral kot neke vrste javna moralna avtoriteta. 

Nemalokrat je predsednik Uefe že poudaril, da so zaradi njegovih oglašanj tarče tudi člani njegove družine, oče, dolgoletni vplivni odvetnik Peter Čeferin, in brat, ustavni sodnik Rok Čeferin. Političnim opredeljevanjem, izjavam, stališčem se ne bo odrekel, poudarja. Še bistveno bolj neodgovorno bi bilo, če iz udobja odlično plačane službe ne bi rekel nič, trdi. Zato nekateri ob zanikanjih, da se sam ne namerava podati v slovensko politiko, ugibajo, ali bi lahko podprl katero od trenutnih ali morebitnih novih političnih strank. Večkrat so predvsem na politični desnici omenjali predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in njegove naveze s Čeferinom, tudi iz nogometa. Vesel je zaradi delovanja in zaslužkov pri mednarodni nogometni zvezi Fifi že nekaj časa na udaru SDS in drugih strank koalicije, ki skušajo prek državnega zbora doseči njegovo menjavo. Trdijo, da je njegovo delovanje pri Fifi neetično in zanj nima ustreznih soglasij protikorupcijske komisije.

Zorko: Z naskokom je bil boljši od drugih

Na vprašanje, zakaj se prav šef Uefe tako vztrajno omenja v povezavi s političnimi alternativami, direktor družbe Valicon Andraž Zorko odgovarja, da so razlog za to zagotovo tudi njegovi javni nastopi. "Govorice in ugibanja sproži to, ko se postavi vprašanje, zakaj predsednik Uefe, ki je trenutno slučajno Slovenec, na televiziji nastopa v dnevnopolitičnih oddajah, kjer komentira aktualno družbeno in politično dogajanje v Sloveniji. Da pa volivci iščejo nekakšnega odrešitelja, pa je več kot očitno iz rezultatov anket."

Čeferin ima po njegovi oceni velik politični potencial. V javnomnenjski raziskavi, ki so jo izvedli oktobra lani, se je pri vprašanju, kdo bi bil najprimernejši kandidat za premierja, kar 46 odstotkov vprašanih opredelilo za Čeferina, kot relevantnega za ta položaj pa ga je navedlo tri četrtine anketirancev. "S tem rezultatom je bil z naskokom boljši od vseh drugih trenutnih predsednikov strank," razlaga Zorko.

Čeferin po njegovih besedah glede na omenjeno raziskavo glasove jemlje predvsem levi sredini, nekaj pa tudi desnici: "Ko smo v izbor dodali Čeferina, se je Janezu Janši za okoli četrtino zmanjšal delež podpore, da je najprimernejši kandidat za premierja, pri drugih predstavnikih tako imenovane leve sredine pa se je ta delež prepolovil." Če bi se Čeferin v tem trenutku podal v politiko, bi po njegovih besedah verjetno največ izgubila LMŠ z Marjanom Šarcem, nato pa tudi SD, Levica in SAB.

Zorko poudarja, da Čeferin v svojih javnih nastopih večkrat govori stvari, ki jih radi slišijo Janševi nasprotniki: "S tega vidika je tipičen 'antijanša kandidat', ki pa ima velik potencial. Če bi se kot vodja neke liste ali koalicije strank podal na parlamentarne volitve, bi lahko morda celo presegel rezultat SMC na volitvah leta 2014, ko so dobili dobrih 34 odstotkov glasov," meni Zorko in dodaja, da volivci na Čeferina gledajo tako, kot so nekoč na Mira Cerarja ali Zorana Jankovića.

Božič Maroltova: Eni bi izgubili več, drugi manj

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt podobno poudarja, da je bil Čeferin pred nekaj meseci, ko so merili njegov politični potencial, močno zaželeno ime oziroma persona v javnem mnenju. "Glede na to, kako dobro se piše in govori o njem, me ta podatek takrat ni presenetil, nimam pa novejših podatkov glede tega," pravi Božič Maroltova.

V raziskavi, ki so jo konec lanskega maja izvedli za prej omenjeno komercialno televizijo, je Čeferina kot primernega za vstop v politiko ocenilo okoli 70 odstotkov vprašanih. Božič Maroltova opozarja, da njegove podpore takrat niso merili v primerjavi z drugimi parlamentarnimi strankami. "To potem delamo za znane naročnike, lahko pa rečem, da bi on zelo ogrozil vse. Zelo bi pridobil, medtem ko bi vsi drugi izgubili. Eni več, drugi manj," dodaja direktorica Mediane.