V prvem polletju se je število prebivalcev povečalo za skoraj 4000. 1. julija letos je bilo med 2.120.937 prebivalci Slovenije 9,3 odstotka tujih državljanov. V drugem četrtletju se je nadaljeval trend negativnega naravnega in pozitivnega selitvenega prirasta. Skupni prirast je znašal 3263 prebivalcev, kažejo najnovejši podatki Sursa.
Po podatkih državnega statističnega urada (Surs), objavljenih v ponedeljek, je imela Slovenija 1. julija letos 3965 prebivalcev več kot šest mesecev prej. V prvem polletju se je število državljanov zmanjšalo za skoraj 3300, število tujcev pa se je povečalo za skoraj 7300. 1. julija 2023 je v Sloveniji prebivalo 1.066.634 moških in 1.054.303 žensk. Delež žensk med slovenskimi državljani je znašal 51,1 odstotka, med tujimi državljani pa 36,5 odstotka. Oba deleža sta bila nekoliko manjša kot pred pol leta, a višja kot pred tremi meseci, so navedli na Sursu.
V drugem četrtletju leta se je nadaljeval trend negativnega naravnega in pozitivnega selitvenega prirasta. Skupni prirast je znašal 3263 prebivalcev. V tem obdobju sta se rodila 4202 otroka, umrlo je 4998 prebivalcev. V primerjavi z istim obdobjem leto prej je bilo število rojenih nižje za 183 (4 odstotke), število umrlih pa za 170 (3 odstotke). Negativna vrednost naravnega prirasta na 1000 prebivalcev je v enem letu po podatkih Sursa ostala nespremenjena, in sicer -1,5.
Registriranih je bilo 24.407 notranjih selitev ali za 30 odstotkov manj kot v istem četrtletju 2022, so navedli. V Slovenijo se je v drugem četrtletju priselilo več prebivalcev kot v istem obdobju leto prej. Priselilo se jih je namreč 8414 ali za sedem odstotkov več. Odselilo se je 4355 prebivalcev ali za štiri odstotke manj. Število odseljenih državljanov Slovenije (1247) je bilo nižje od števila odseljenih tujih (3108). Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 4374), selitveni prirast slovenskih državljanov pa negativen; iz države se je namreč odselilo 315 Slovencev več, kot se jih je vanjo priselilo, so še navedli na Sursu.
