Natakar, ki bolezni ni prebolel in se ne želi cepiti, se mora zato, da lahko opravlja svoje delo, redno testirati. Za zdaj enkrat tedensko, po 23. avgustu pa se bo moral testirati vsakih 48 ur. V delovnem tednu to pomeni trikrat. Po tem datumu pa se obeta še ena sprememba - testi bodo od takrat naprej plačljivi, predvidena cena pa 12 evrov. Testiranje bi tako za enega zaposlenega na mesec naneslo 144 evrov. Kdo bo kril te stroške, se sprašujejo tako delavci kot delodajalci.
Stroški testiranja breme delodajalca
"Stroške mora poravnati delodajalec," pravi pravnica in vodja pisarne pri Pravni mreži Anuška Podvršič. Delodajalec namreč mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti vključenih v delovni proces. "Zakon tudi določa, da to delavcu ne sme povzročati finančnih obveznosti. Test tako ne sme biti strošek delavca, prav tako niti prevoz do mesta testiranja ne," še razlaga in dodaja, da je tako njihovo pravno mnenje, da pa pravne prakse za zdaj še ni, zato se lahko pojavijo tudi drugačne interpretacije. "A če bodo kje delavci sami plačevali testiranja, bo zagotovo prišlo do obravnav na sodiščih, tudi na ustavno sodišče bo verjetno prišla kakšna pobuda za ustavno presojo," še pravi.
S 23. avgustom hitri testi ne bodo več brezplačni.
Predvidena cena je 12 evrov.
V primerih, ko je PCT pogoj za prihod na delo, bo stroške moral nositi delodajalec.
Če delavec ni cepljen in virusa ni prebolel, testiranje pa zavrne, mu delodajalec lahko poda izredno odpoved delovnega razmerja.
Kaj pa tisti, ki so v prekarnih oblikah zaposlitve? Podvršičeva pravi, da bi tudi tem teste morali plačevati delodajalci, a Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus opozarja, da se prav pri tej skupini največkrat kršijo delavske pravice. "Bojimo se, da bodo delodajalci kršili zakonodajo in skušali prevaliti stroške na študente ali s.p.-je. Zato je treba glasno opozarjati, da je to nesprejemljivo."
Delodajalci na nove stroške ne pristajajo
Na drugi strani pa so nad temi pogoji zgroženi delodajalci. "Neki povprečen gostinski lokal, ki ima na primer deset zaposlenih, bi na letni ravni zapravil 15.000 evrov za testiranje svojih zaposlenih. Glede na to, kolikšen je povprečen dobiček take gostilne, bi to pomenilo, da bi samo za testiranje porabili polovico letnega dobička, in to je absurd," pravi predsednik sekcije za gostinstvo pri obrtno-podjetniški zbornici Blaž Cvar in ob tem dodaja, da jih še bolj moti razlikovanje med panogami. "Po javno dostopnih podatkih so gostinski lokali vir okužb v 0,01 odstotka primerov. Zakaj torej taki ukrepi prav pri nas, v drugih panogah pa ne," se sprašuje.
Ob natakarjih morajo tak pogoj sicer izpolnjevati še vsi zaposleni v turizmu pa frizerji, kozmetičarke in še nekateri izvajalci storitvenih dejavnosti, zdravstveni delavci, zaposleni v domovih za starejše in učitelji. "Kaj pa vsi ostali?" se sprašuje predsednik gospodarske zbornice Branko Meh. "Mi želimo enakopravno obravnavo pri vseh panogah. Zakaj eni ja in drugi ne? Teh odgovorov in pojasnil nimamo," razlaga. Spomnimo, da so bili še v začetku poletja med temi poklici tudi trgovci, a so zdaj že nekaj časa izvzeti. Zakaj taka odločitev, pa nismo uspeli izvedeti.
Šole še ne vedo, kdo bo testiranje financiral
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour pravi, da se ji ne zdi smiselno, da se javnim zavodom nalaga to breme, saj so financirani iz državnega proračuna. Srednje šole so namreč financirane z ministrstva na posameznega dijaka, ne pa za kritje testiranja, kar pomeni, da za plačevanje testov nimajo denarja. Na četrtkovem sestanku na ministrstvu za izobraževanje so predstavili problematiko predvsem s strani zakonske podlage, niso pa še govorili o samem financiranju, saj se je po njenih besedah šele v zadnjih dveh dneh pojavila informacija, da bo financiranje testiranja breme delodajalcev. Tudi informacije o tem, kdo bo kril stroške testiranja v osnovnih šolah, za zdaj še ni.
"Zahtevamo enaka pravila za vse, predvsem pa to, da stroškov ne bomo nosili delodajalci," je oster Meh. Gospodarska zbornica je zato že spisala poziv o popravku tega odloka in ga naslovila na predsednika vlade Janeza Janšo, vodjo svetovalne skupine Matejo Logar, direktorja NIJZ Milana Kreka in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. "Od države bi pričakovali pomoč, ne pa dodatnih obremenitev. Testiranje mora zato ostati strošek države oziroma zdravstvene blagajne. Prav za te namene vsi zaposleni plačujejo zdravstveno zavarovanje, na dodatne stroške nikakor ne bomo pristali," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
