Luka Mlakar
Po sredinem odstopu Antona Balažka z mesta začasnega vodje stranke Desus se odpira nova fronta med vodstvom stranke in poslansko skupino. Po poročanju Vestnika je Balažek, ki je spet postal podpredsednik stranke, z njenega vrha odšel tudi zaradi poslancev Desusa oziroma njihove poteze ob glasovanju o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija.
Spomnimo, vodstvo stranke je Simonitijevo razrešitev podprlo, v skladu s stališčem stranke pa je na koncu za interpelacijo glasoval le poslanec Jurij Lep, ki je naslednji dan v skladu z napovedmi izstopil iz poslanske skupine Desusa in se priključil nepovezanim poslancem. Iz stranke izključeni Robert Polnar, ki sicer ostaja del poslancev Desusa, je glasoval proti razrešitvi ministra iz vrst SDS, medtem ko so bili Franc Jurša, Branko Simonovič in Ivan Hršak pri glasovanju odsotni.
Čoklova: To je pobalinstvo
"To, da jih ni bilo na glasovanju, je za moje pojme nedopustno. To je pobalinstvo. Ko hodijo otroci v šolo, se temu reče špricanje. Pri 65 let starih ljudeh pa ne vem, če je to ravno osebnostna karakteristika, ki bi jo pričakovali od njih," je kritična do poslancev Desusa Brigita Čokl, ki po Balažkovem odstopu začasno vodi stranko do junijskega kongresa.
Čoklova poslancem pripisuje tudi krivdo za padec podpore stranki v javnomnenjskih anketah. "Kaj smo v stranki naredili narobe, da so nam rejtingi tako padli, razen tega, da je poslanska skupina solirala? V stranki nismo naredili nič izven našega programa, nič izven naših vrednot, nič izven tega, da bi bilo naše članstvo lahko nezadovoljno," poudarja Čoklova.
Na vprašanje, ali ni pri kandidaturi za mandatarja KUL soliral tudi nekdanji prvak stranke Karl Erjavec, pa je dejala, da je pri tem gotovo šlo tudi za osebne ambicije, a da te niso prevladale. "Šlo je za čisto druge zadeve, ampak mediji in vsi ostali so to vsak na svoj način malo drugače razumeli, ceno pa na koncu plačujemo mi kot stranka. Neupravičeno, ker smo se opredelili za opozicijsko držo," meni Čoklova.
Simonovič: Najlažje je napadati na prvo žogo
Razlogov za Balažkov odhod ne poznam, zagotovo pa je k temu botrovala tudi razdalja med Lendavo in Ljubljano, pa je poudaril poslanec Desusa in podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič. Glede svoje odsotnosti pri glasovanju o interpelaciji ministra Simonitija pa opozarja, da "je tu najlažje napadati na prvo žogo".
Ne razpad, ampak razkroj
"Če smo že pred časom govorili o razpadu, se mi zdi, da lahko zdaj govorimo o razkroju Desusa. Po zamenjavi Karla Erjavca januarja lani je že šlo nekaj članov stran, potem ko se je Erjavec decembra lani vrnil, so nekateri spet šli stran, potem ko je Erjavec letos dokončno izstopil iz stranke, pa se je zgodil tretji val izstopov. Najbolj simptomatično je, da odstopi začasni vodja stranke. To kaže na to, da niti ne gre za začetek, ampak za dokončanje konca," komentira raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko.
Simonovič je spomnil, da je bil na dan glasovanja o interpelaciji sklican tudi izvršni odbor Desusa, eden od članov pa je po njegovih besedah predlagal tudi razširitev dnevnega reda na točko o njegovi diplomi. "Z mano je šel tudi gospod Hršak, gospod Jurša pa je bil takrat v bolnišnici. Tudi če bi bila midva s Hršakom tam, interpelacija gotovo ne bi bila uspešna," je prepričan Simonovič.
Ob tem je ponovil, da je Desus glede na sklepe sveta stranke zmerna opozicija, da ni del KUL in da se poslancem priporoča, da glasujejo za program stranke ter pravno in socialno državo. "Če so to sklepi, potem poslanci ne delamo nič drugače glede na usmeritve stranke," je jasen Simonovič.
Odstopil celoten območni odbor
Kriza v Desusu se ob tem poglablja z odhodi članov in lokalnih odborov. Poleg Erjavca je stranko nedavno zapustil tudi nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, odšel je tudi dolgoletni vidni član Uroš Prikl, ki je skupaj z delom članstva iz Maribora prestopil k SD Tanje Fajon. Zaradi vztrajanja na ministrskem položaju je članstvo prenehalo tudi kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku. Po nekaterih informacijah naj bi do izstopov prišlo tudi v območni organizaciji Ajdovščina - Vipava, a so nam od tam sporočili, da je celoten območni odbor sredi marca odstopil, ne pa tudi izstopil iz stranke.
Politično mrtev projekt
"Na političnem prizorišču dejansko ni nikomur v interesu, da ta Desus preživi. Stranka je na nek način zastarela v smislu, da zastopa neko interesno skupino oziroma zelo ozko populacijo. Druge stranke gredo več kot očitno v veliko širše polje volilnega telesa. Morebiti v Desusu v ozadju še potekajo interesni boji, ampak zaradi vse navlake, ki se je nabrala, bi ocenil, da je to politično mrtev projekt," meni politolog Marinko Banjac.
Stranko sicer odhodi pretresajo že od lanske jeseni, ko je z mesta predsednice odstopila nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Pod okriljem njene nove stranke Naša dežela sta danes med drugimi tudi nekdanji prvi govorec Desusa Janez Ujčič in nekdanja podpredsednica stranke Anita Manfreda. Ob razkolu s Pivčevo je odšla tudi Jelka Kolmanič. Neuradno še v nekaterih lokalnih odborih resno razmišljajo o tem, ali v stranki vztrajati.
Nesoglasja tudi v prihodnje
Čoklova, ki je bila v času prvega mandata Tomaža Gantarja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, zaradi odhodov ni zaskrbljena: "Pomembno je, ali vam ostanejo takšni odbori, ki so res dejavni, če pa odidejo takšni, ki pravzaprav sploh niso delovali in so bili bolj ali manj na seznamu, pa ne vem, če je to res težava."
Na vprašanje, ali je mogoč tudi scenarij, da bi se Desus enostavno priključil kateri od drugih strank, pa Čoklova odgovarja, da je nastajanje novih strank v Sloveniji nesmisel, ker to drobi politični prostor. Kot pravi, bodo morali v Desusu v prihodnje ustrezno naglasiti stališča stranke, tudi če niso skladna z glasovanjem poslancev. "Poslanska skupina je samosvoja, njene odklone lahko pričakujemo še naprej, mislim pa, da moramo delati tudi na povezovanju s civilno družbo," še doda Čoklova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
