Ko zvečer iščeš učitelja, ki ga boš zjutraj poslal v razred. Novi pogoji o karanteni ponekod že povzročajo kadrovske težave

Število okuženih med šolarji in dijaki ter tudi med zaposleni v izobraževalnih zavodih vse od začetka leta strmo raste. Tako je bilo po podatkih covid sledilnika in ministrstva za izobraževanje včeraj v karanteni 24.213 šolarjev, kar je 12,6 odstotka vseh osnovnošolcev, in 14.777 dijakov, kar je 20 odstotkov vseh srednješolcev. Število okužb narašča tudi med zaposlenimi, saj je v karanteni 258 učiteljev in 94 srednješolskih profesorjev. Posledično raste število oddelkov, ki pouk spremljajo na daljavo, preglavice v šolah pa povzročajo tudi nova, ponedeljkova pravila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če je doslej veljalo, da mora učitelj v izolacijo, če je bil v stiku z učenci razreda, v katerem je potrjena okužba, najmanj 45 minut, mora sedaj v izolacijo že po stiku, ki je trajal 15 minut. Izjema so seveda tisti, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom ali so okužbo preboleli pred manj kot 45 dnevi. "Če bo ta izjema obveljala, bo nemogoče zagotavljati vzgojno-izobraževalni proces. Že zdaj se ukvarjam samo še s karantenami, saj se stanje spreminja dobesedno čez noč. Nemalokrat šele zvečer vem, koliko učiteljev imam na voljo za pouk naslednjega dne," pojasni Mojca Kirbiš, ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.

Pouk za zdaj v šolah

Na težave zaradi nove časovne omejitve so osnovnošolski ravnatelji včeraj na sestanku na daljavo opozorili tudi predstavnike ministrstva za izobraževanje. Odprlo se je tudi vprašanje, ali v omenjenih zaostrenih razmerah ne bi bilo bolje, da bi za teden, dva pouk v celoti prestavili na daljavo. "Če sedaj še nekako uspevamo izvajati pouk v šolah, bo ob zdaj veljavnih pogojih že kmalu nastala situacija, ko bo polovica učencev neke šole ali pa kar cela prisiljena v pouk na daljavo," oriše razmisleke nekaterih ravnateljev Kirbiševa, ki se sicer strinja z ravnateljico Osnovne šole Pohorskega bataljona Slovenska Bistrica Tatjano Pufič, da otroci sodijo v šole. A bodo težave z odsotnostjo kadra ob takem naraščanju okužb vse večje.

Ali razmišljajo o tem, da bi glede na stopnjo okuženosti v posameznih občinah ali regijah v celoti prešli na pouk na daljavo, smo povprašali tudi na ministrstvu za izobraževanje, a odgovora nismo prejeli. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je pred dnevi dejala, da bodo naredili vse, da bi pouk na ravni države čim dlje ohranili v šoli, vodja posvetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar pa je za Večer na vprašanje, ali bi bilo smiselno začasno preiti na pouk na daljavo na ravni celotne države, odgovorila, da dokler so odprte storitvene dejavnosti, bodo ostale odprte tudi šole.

"Bistveno bolje je, da so posamezni oddelki teden, dva v karanteni, kot da bi šole v celoti prešle na daljavo, poudarja tudi ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana Alojz Pluško, kjer je v karanteni tretjina od skupno 880 dijakov. "Sam sem naklonjen avstrijskemu modelu, kjer gredo iz oddelka v karanteno le potrjeno okuženi dijaki, a mi imamo, kar imamo," pove in še doda, da za vse dijake, ki so odsotni zaradi okužbe katerega od družinskih članov ali so zboleli za katero drugo boleznijo, organizirajo hibridni pouk. Za zdaj težav s kadrom nimajo, kar velja tudi za Biotehniško šolo Maribor.

Celje: razmere so zelo kritične

So pa razmere zelo kritične v največjem srednješolskem izobraževalnem središču v Celju, Šolskem centru Celje, kjer ocenjujejo, da je odsotnih okoli 30 odstotkov dijakov oziroma okoli tisoč. "Število karanten oziroma odsotnih oddelkov se spreminja iz ure v uro. Tudi število odsotnih učiteljev, ki so zboleli ali so v karanteni, se spreminja vsak dan. Po ocenah manjka okoli 20 odstotkov učiteljev," so pojasnili iz šole.

Nasprotno se v Osnovni šoli Brezno-Podvelka v Dravski dolini pohvalijo, da nimajo v karanteni nobenega razreda, tam sta le ena učenka in dve zaposleni. Tudi na Muti so bili nekaj tednov brez karantene, zdaj pa so v karanteni petošolci. Sodeč po podatkih covid-19 sledilnika, je situacija nekoliko slabša v Dravogradu, kjer je v karanteni enajst oddelkov. Na Gimnaziji Ravne na Koroškem so od 20 oddelkov v karanteni trije (80 dijakov), vsi so prvi letniki, kar bi lahko pripisali temu, da je v višjih letnikih več dijakov precepljenih. Kljub temu ravnatelj Dragomir Benko ocenjuje, da razlogov za paniko ni. Na Šolskem centru Ptuj, kjer se konec tedna karantena izteka 53 dijakom, pa se je, po besedah direktorja centra Otona Mlakarja, število okužb po novem letu celo zmanjšalo.