Stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) so se zavezale k povolilnemu sodelovanju. Predsedniki LMŠ, SAB, SD in Levice so danes na Trgu republike podpisali sporazum, ki so ga oblikovali z namenom sodelovanja po parlamentarnih volitvah. Kot navajajo v sporazumu, k podpisu katerega jih je v poletnih mesecih pozval predsednik LMŠ Marjan Šarec, nato pa so ga za zaprtimi vrati dopolnjevali in spreminjali, bodo na volitvah nastopili s samostojnimi listami in programi. Za mandatarja oziroma mandatarko bodo izvolili predsednika tiste stranke partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.
Prepričani v večino na volitvah
Stranke, ki so pod prejšnjo vlado že sodelovale, zatrjujejo, da so konfliktni časi mimo, zaupanje med njimi pa je vzpostavljeno. Koordinator Levice Luka Mesec je poudaril zavedanje, da so si programsko različni, da pa razlike spoštujejo in se jih zavedajo. "Sporazum je plod tega, da smo v zadnjih dveh letih pokazali, da lahko sodelujemo tvorno in da vsi štirje verjamemo, da smo ustvarili plodna tla, da v Slovenijo pripeljemo alternativo," je dejal Mesec in poudaril, da nameravajo sestaviti vlado, ki se ljudstva "ne bo bala, ampak bo za ljudstvo delala". Čeprav so večkrat poudarili prepričanje, da bodo na volitvah osvojili večino in oblikovali trdno vlado, dopuščajo možnost, da se lahko k oblikovanju vladne koalicije "ob soglasju vseh podpisnic tega sporazuma" pridružijo tudi druge stranke. Neposredno zavračajo sodelovanje s SDS Janeza Janše, posredno tudi s koalicijskima NSi in SMC. Kot navajajo, je pridružitev novih partnerjev poleg soglasja vseh pogojena tudi s tem, da se pridruženi strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in da so v svojem dosedanjem delovanju izkazali spoštovanje do načel, ki jih navajajo v sporazumu.
Vsebina v desetih točkah
Med desetimi točkami je učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje s pandemijo, nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno, zavezanost h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev. Poudarjajo tudi sodelovanje s civilno družbo, boj proti revščini, zaustavitev investicij v oboroževanje ... Do vsebine je kritičen politični analitik in sociolog Frane Adam. Po njegovem za "tako elementarne opredelitve" obstajata dva razloga: "Ali gre za intelektualno podcenjevanje državljanov ali pa niso prišli do konkretnejših opredelitev, ker večjega soglasja med njimi ni. Vse točke so tako splošne in prazne, da so že banalne, iz njih sploh ne gre razbrati konkretnejših rešitev." Da se opirajo na izhodiščno pobudo KUL, ki kot temeljno izpostavlja revitalizacijo elementov pravne države in demokracije, komentira sociolog in nekdanji politik Pavel Gantar. Tudi on meni, da "inovativnih zgodb" ne ponujajo, vendar presoja, da v tem času niti še niso potrebne. "Predvsem se mi zdi pomembno, da morajo stranke v času pred volitvami pokazati, da njihova skupna substanca ni samo antijanša, ampak delovanje na imenovalcih, ki se nanašajo na politično delovanje v Sloveniji, recimo v zvezi s klimatskimi spremembami, gospodarstvom ... Diskusija, kako bodo nastopili v programskem smislu, pa naj se že v času pred volitvami premakne iz ožjega strankarskega kroga v širši spekter, tudi s civilno družbo," komentira Gantar.
LMŠ, SD, Levica in SAB se zavezujejo, da bodo:
- po volitvah sklenile sporazum o skupnem oblikovanju vlade;
- za mandatarja izvolile predsednika tiste stranke, ki bo na volitvah dosegla največ glasov;
- medse sprejele druge stranke, vendar zgolj ob strinjanju vseh štirih partnerjev;
- na volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnim programom.
Pozitivna kampanja bo nuja
Gantar poudarja, da bo pomemben tudi način, kako bodo LMŠ, SAB, SD in Levica izpeljale volilno kampanjo: "Pred volitvami se vedno poskuša poudariti razlike, ki so med strankami, in zakaj voliti eno stranko, ne pa druge. Zato je pomembno, da se v KUL zavežejo, kar zadeva njihova razmerja v volilni kampanji, da je ne bodo usmerili v bitko proti drugim, ampak bodo pokazali, kaj posamezna stranka ponuja. Pozitivna volilna kampanja bo zelo pomembna."
Iz koalicije so danes prišli predvsem odzivi SDS, katere prvak Janša je dejal, da bo sporazum komentiral, "ko bodo (KUL, op. p.) ponovno razpadli". Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je menil, da je izključevanje polovice volilnega telesa za njihovo stranko nepredstavljivo. Predsednik NSi Matej Tonin, prepričan, da za sestavo stabilne vlade potrebuješ povezovanje čez sredino, pa je komentiral, da se modri ljudje vedno kaj naučijo iz preteklih napak: "Upam, da bo ta sporazum mnogo bolj trden kot njihov prejšnji."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
