V začetku oktobra so stranke LMŠ, SAB, SD in Levica naznanile sodelovanje v projektu Koalicija ustavnega loka (KUL). Večmesečni proces postavljanja alternative vladi Janeza Janše, ki jo označujejo kot škodljivo, ji očitajo rušenje države in neuspešen spopad z epidemijo covida-19, se do danes ni zaključil, prestal pa je več preobratov. Med drugim se je predsednik Desusa Karl Erjavec z vrnitvijo v politiko izkazal kot nekdo, ki bi lahko pot do 46 poslanskih glasov našel prej kot pobudnik projekta, zdaj snovalec in koordinator programskih izhodišč Jože P. Damijan. Zagotovljenih glasov Erjavec še vedno nima, ko je kazalo, da bodo tajno glasovanje v tem tednu vendarle izpeljali, pa je proces z umikom soglasja od kandidature zaradi vdora koronavirusnih okužb med poslance celo ustavil.
Najslabše bo, če bo šel vsak po svoje
"Če so bili v preteklosti vedno prisotni neki spori in boj za prestiž na levi strani, je zdaj ta boj odpadel, ker je glavni cilj, kako rešiti našo ugrabljeno državo," Karl Erjavec odgovarja za Večer na vprašanje, kaj je pri povezovanju leve sredine, ki ima burno zgodovino skupnega vladanja, tokrat drugače. Da so ozke strankarske politične interese postavili ob rob, zatrjujejo tudi vodje preostalih strank.
"V LMŠ smo se v tem trenutku, da konstruktivna nezaupnica uspe, odrekli tudi mestu, ki bi nam kot največji opozicijski stranki pripadalo," med drugim pravi prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je podobno koalicijo pred skoraj enim letom razpustil. Prevladujoči očitek sicer je, da so se številne stranke majhnih razlik zedinile zgolj pred kamerami, ne pa tudi v ozadju. Koordinator Levice Luka Mesec odgovarja: "Tega ne morem potrditi, ker smo v zadnjih mesecih zelo dobro sodelovali brez velikih trenj. Upam le, da bo sodelovanje v takem duhu teklo tudi naprej. Najslabše bi bilo, če bi vsaka stranka začela delati po svoje, to ne bo koristilo nikomur, razen našim skupnim nasprotnikom." Ob pomisleku, kaj je izplen posameznih strank, niso konkretni, odkrito o prednostih govorijo zgolj v Levici, Mesec namreč ugotavlja, da je stranka "končno dobila priložnost, da pokaže, da smo konstruktiven partner in ne nekdo, ki 'ni pripravljen sprejeti odgovornosti', kar se je govorilo prej".
Nepredvidljivi čas epidemije
"Ključno je, da Slovenijo postavimo nazaj na pravo pot. Pot vladavine prava, spoštovanja človekovih pravic in vrednot prave demokratične države. To se bo zgodilo prej ali slej, zaradi države in ljudi pa bi bilo seveda bolje, da je to čim prej," na vprašanje, ali bi bilo smotrno pod nestanovitni projekt črto potegniti že prej, odgovarja predsednica SAB Alenka Bratušek. "Res traja dolgo, res je to kompleksen proces in res smo vmes zamenjali kandidata za mandatarja, kar nam gotovo ni šlo v korist. Ampak smo v nepredvidljivem času epidemije, ko se zdi, da nič ni čisto zares normalno," ugotavlja Tanja Fajon, predsednica SD. Najjasneje so pomislek o začasnem umiku nezaupnice izrazili v Levici, kjer si želijo, da se poslance čim prej postavi pred "dilemo, ali bodo še naprej podpirali vlado, ki se je namesto z reševanjem koronakrize ukvarjala z ugrabljanjem države, obračuni z mediji ter razbijanjem institucij in ustavnega reda, ali pa bodo glasovali za to, da osnovna načela pravičnosti, svobode, demokracije, na katerih je bila Republika Slovenija utemeljena, obranimo". Če se jim bo načrt izjalovil in jim posamezniki iz SMC na tajnem glasovanju ne bodo zagotovili nujno potrebnih glasov, pa snovalci KUL ugotavljajo, da imajo ugodna izhodišča za prihodnja sodelovanja, tudi v programskem smislu, kar so še pred novim letom parafirali kot koalicijsko pogodbo.
Razgaljena šibkost
"V tem procesu se kaže šibkost obeh polov, podobno, kot smo videli v Italiji, vlada ima številke, da preživi, nima pa številk za efektivno vladanje. Njena šibkost v parlamentu se bo verjetno odražala v še večjih poskusih prenosa pristojnosti na izvršno vejo. Na drugi strani imamo šibkost opozicije, ki kljub izjemni nepriljubljenosti in šibkosti aktualne vlade ne zmore oblikovati alternative. Od tod iskanje mandatarja in raznorazne bizarne formule, kot je mandatar Karl Erjavec, ki naj bi omogočile zamenjavo vlade. Med strankami leve sredine je mnogo trenj, nekatera izmed njih so banalna, druga pa kažejo razlike v temeljih politične usmeritve. Pričakovanje, da v prihodnje ne bo prišlo do povečanega boja med njimi, je neupravičeno," komentira politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
Že danes bodo vodje poslanskih skupin sicer v državnem zboru pretresale predloge za razrešitev zagate z nezmožnostjo tajnega glasovanja bolniško odsotnih poslancev, zaradi česar projekt stoji. Na poslovniške spremembe, pravi Erjavec, da ne bo čakal, ampak zgolj na to, da bodo vsi podpisniki nezaupnice zdravi. "To je lahko čez dva tedna, en teden, lahko pa traja tudi dalj časa," včeraj ni imel oprijemljivega odgovora, naj bi pa prihodnje poteze v novih okoliščinah jasneje dorekli že jutri.
Okna priložnosti
"Vse politične stranke se prilagajajo različnim situacijam in temu, kar se v njihovih okoljih dogaja. Zato ni presenetljivo, da se tudi te, ki skušajo oblikovati alternativo znotraj KUL, že dalj časa odločajo, pojavljajo se nova okna priložnosti, ki se sproti odpirajo in zapirajo. V politiki se kdaj stvari zdijo nepredstavljive, kmalu zatem pa so postavljene na dnevni red, sploh ko imajo politične stranke eno skupno točko ali akterja, proti kateremu se želijo boriti. Antijanša moment, ki levo sredino zopet povezuje, sicer ni nekaj novega. V preteklosti je to vezivo z odhodom SMC in Desusa v koalicijo Janeza Janše že popustilo, je pa očitno predsednik SDS s svojim delovanjem pripomogel k njegovi ponovni krepitvi," komentira politologinja Alenka Krašovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
