(KOMENTAR) Če premier Golob ne bo zamenjal Poklukarja ...

Z vrha policije je po plazu očitkov naposled odstopil Senad Jušić, ki se je v zgodovino vpisal kot eden najmanj verodostojnih generalnih direktorjev organa z več kot 6000 oboroženimi posamezniki. Jušić je z odhodom delno presekal agonijo, ki se je vlekla od njegovega imenovanja pred slabima dvema letoma. Njegovo slovo je povezano s političnimi pritiski, saj je odstopno izjavo podpisal le dan po tem, ko sta obe manjši koalicijski stranki zaropotali, da zahtevata njegov odhod. Čeprav notranji minister Boštjan Poklukar vztraja, da nima nič z odstopom Jušića, je glede na njune povezave jasno, da prvi mož policije odhaja tudi zato, da bo minister lažje prestal interpelacijo v državnem zboru.

Izdatna politizacija policije se je začela ob nastopu tretje vlade Janeza Janše in se v podobni meri nadaljevala po zamenjavi oblasti, čeprav so bile napovedi vodilne vladne stranke Gibanje Svoboda povsem drugačne. Sedanja vlada še zdaleč ni izpolnila obljub, da bo uredila razmere v policiji, ampak je krizo samo še poglobila. Predsednika vlade Roberta Goloba je v tem času policija celo kazensko ovadila, potem ko mu je prva notranja ministrica Tatjana Bobnar očitala, da se je nezakonito vpletal v kadrovanje policije in v zameno za povrnitev njenega zaupanja zahteval odstop direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. Premier Golob na hude očitke nekdanje ministrice nikdar ni odgovarjal pred preiskovalno komisijo v državnem zboru, kjer morajo priče izpovedati resnico, saj pri krivih izpovedbah nastanejo kazenskopravne posledice.

Ker Tatjana Bobnar ni pristala na politično izsiljevanje Roberta Goloba, si je premier za njenega naslednika izbral poslušnega Boštjana Poklukarja, ta pa je za vodenje policije predlagal servilnega Senada Jušića, ki je na vrh policije prišel iz anonimnosti. Zelo verjetno Jušić nikdar ne bi smel postati niti vršilec generalnega direktorja, kaj šele direktor, saj ni dokazov, da izpolnjuje vodstvene izkušnje, ki so eden od ključnih pogojev za zasedbo tako izpostavljenega položaja. Čeprav je Poklukar vedel za Jušićeve sporne kompetence, ga je ves čas branil in tudi po njegovem odstopu trdi, da je odlično vodil policijo. Tako za ministra kot za Svobodo ni bilo sporno niti to, da je upravno sodišče pravnomočno odločilo, da je sklep uradniškega sveta o izpolnjevanju Jušićevih pogojev za vodenje policije nezakonit, kar v političnem kontekstu predstavlja norčevanje iz vladavine prava, pod vprašaj pa postavlja vse dokumente, ki jih je kot generalni direktor policije podpisal Jušić.

V zadnjih dveh letih je Poklukar izdatno pripomogel k rušenju ugleda policije, saj ni pravočasno ukrepal niti v primeru nepravilnosti znotraj Centra za varovanje in zaščito. V njegovem drugem mandatu je zaradi serije napačnih odločitev in sprenevedanja nastala nepopravljiva škoda, zaradi česar je politično odgovoren in zrel za razrešitev z ministrskega položaja. Njegov predlog, da naj Jušića začasno zamenja Damjan Petrič, ki je napredoval na direktorski položaj med zadnjo vlado pod okriljem SDS, kaže, da se metode dela očitno ne bodo spremenile. Če bi bili SD in Levica v opoziciji, bi zagotovo podprli interpelacijo proti Poklukarju, tako pa na glasovanju zaradi spoštovanja koalicijske pogodbe ne bosta rušili ministra. Na potezi je torej premier Golob. Če ne bo zamenjal Poklukarja, ki dokazljivo ni kos svoji nalogi, ga bo to preganjalo vse do volitev.