Večerova energetska konferenca Zelena transformacija je postala tradicionalen dogodek. Zavedamo se pomena prihodnosti, ki bo trajnostna in energetsko učinkovita. Imamo odgovornost, da odpiramo prostor za razpravo o neločljivo povezanih energetskih in okoljskih temah, o vlogi države, družbe, podjetij in ne nazadnje posameznika v zelenem prehodu. Smo sredi morda največjih paradigmatskih sprememb v zgodovini, sredi tektonskih prelomnic, ko je treba doslej delujoče poslovne modele nadgraditi ali celo v temeljih spremeniti, postaviti na novo.
Zeleni prehod je bil politično vodilo mandata evropskega parlamenta in komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Mandat se izteka, čez slab mesec bodo evropske volitve, na katerih moramo uporabiti svoj glas, to je pomembno in odgovorno. V zadnjih etapah tega političnega obdobja je iz več razlogov zeleni prehod izgubil veliko vetra iz jader, v ospredje so prišle druge teme, mnoge prav tako pomembne. A vprašanje zelenega prehoda ne more biti stvar političnih kalkulacij in oportunizma, od politikov moramo zahtevati vztrajanje pri nečem, kar v vseh temeljih manifestira solidarnost med generacijami, ki smo tukaj in zdaj, in tistimi, ki prihajajo. Nam in še bolj njim smo dolžni zagotoviti preoblikovanje Evrope in Slovenije v njej v pravično, solidarno in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom.
Zeleni prehod, demokracija in še novinarstvo
Prehod do podnebne nevtralnosti je zahtevna preizkušnja, a ob pasteh in preizkušnjah odpira tudi nove razvojne poti, odkriva še drugačen potencial za gospodarsko rast, osvajanje novih trgov, pa tudi za nova delovna mesta in tehnološki razvoj. Okolje in narava ne smeta biti kolateralna škoda hlastanja po več, BDP ni edini zveličavni dejavnik naše razvitosti. S kompetentnimi sogovorniki smo na konferenci odgovarjali na vprašanja, kakšne odločitve je treba sprejemati danes, da bo Evropa dosegla zastavljeni cilj - postati prva podnebno nevtralna celina na svetu. A lokalno okolje ne more biti le statist pri umeščanju novih energetskih rešitev, ki so lahko sicer podnebno neprimerno boljše, lahko je le enakovreden partner. Vetrnice na Pohorju so primer, kako se stvari ne dela, upamo, da so v tem smislu nujna lekcija za naprej.
Če že govorimo o transformacijah, še v enem tovrstnem "viharju" smo, namreč sredi gigantskih sprememb medijskega okolja, medijev in novinarstva. Večer je prvič izšel na včerajšnji dan, 9. maja 1945. Povojna Evropa - včeraj je bil tudi dan Evrope! - je utemeljena tudi na svobodnih in neodvisnih medijih, medijih, ki imajo novinarje z avtonomijo, hrbtenico in integriteto profesionalnega opravljanja poklica. Četudi se kdaj to ne zdi več samoumevno, ta ostaja eden ključnih, da se iz mnogih strani napadena in kritizirana liberalna demokracija ne vrne v čas avtoritarnosti. Slednja pri okolju, naravi in podnebju dokazano ne pozna milosti, populizem je onesnaževalec družbe in politike. Te dni morda praznujemo, da smo po 79 letih še vedno tukaj, z istimi temeljnimi zavezami do javnosti. A saj smo že ugotovili, da ne gre za danes, gre za jutri. Del vzdržne, demokratične prihodnosti smo tudi kakovostni, odgovorni, verodostojni mediji. Obstanemo in razvijamo se lahko le v konstruktivnem zavezništvu z vami, bralci in bralkami. Smo in bomo na strani uspešnih zgodb, dela v skupno dobro. Pri nas bodo dobile prostor in odmev, to lahko zagotovimo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
