Konj začuti, da je otrok pod stresom

Jaz, jaz, jaz! Tako so vzklikali in dvigovali roke kvišku kratkohlačniki od sedmega do enajstega leta, ko jih je terapevtka s konji Petra Markič v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZ Rakitna) vprašala, kdo bo prvi zajahal konja. Ob našem obisku je imelo sedem otrok na voljo ponija Čarlija in konja Laurensa. Naslednje Petrino vprašanje se je glasilo, kdo ga bo vodil. In znova je zadonelo po jahalnici, od koder se je razprostiral pravcati filmski razgled na rakitniško planoto: "Jaz, jaz!" Markičeva ni s prstom pokazala na srečneža, ampak jim je v mirnem tonu dejala, da se morajo "sami med seboj zmeniti". Otročad jo je ubogala. Ko so določili, kdo bo nosil majhne stopnice ob konju, so strumno in veselo zapustili jahalnico; odpravili so se na dobro uro trajajoč sprehod v naravo.
Da so otroci lahko zajahali konje, so jih morali pred tem skrtačiti in jim očistiti kopita. Treba jim je privzgojiti delovne navade. To so počeli ob našem obisku s pretanjenim občutkom za živali, da jih je bilo veselje gledati. Ob krtačenju je marsikdo odložil krtačo, konja pobožal in ga objel. In to brez kakršnegakoli strahu, da ga bo mogočna žival brcnila.

Enajstletnik se boji v šolo

Kaj se jim je takrat pletlo v glavi, vedo le oni. A nekatere njihove misli in vedenja skupaj z njimi skuša dognati strokovno osebje MKZ, ki pravzaprav klimatsko zdravilišče že nekaj časa ni več. Pred leti so namreč ukinili program zdravljenja za obolenji dihal, tako zdaj skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Kot razlaga psihologinja Urša Malešič, k njim prihajajo otroci z različnimi težavami.

Šola zdravega odraščanja

Na Rakitni mladim pomagajo v okviru dveh programov. Malešičeva razloži, da se prvi imenuje Šola zdravega odraščanja, ki traja dva tedna. V ta program na leto sprejmejo približno 350 otrok in mladostnikov; od tega je približno 65 odstotkov fantov. V drugem programu Reintegracija in rehabilitacija mladostnikov s čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja pa letno sprejmejo približno 40 mladostnikov; tu je razmerje po spolu obratno, dve tretjini je deklet. Ta program je namenjen srednješolcem in mladim odraslim in poteka šest tednov.

"Mama me nikoli ne češe"

Zakaj je terapija s konji primerna za zdravljenja sodobnih težav otrok? Terapevtka razloži, da zato, ker konj začuti otrokovo jezo, agresijo, strah, veselje, bitje srca - in se na te občutke odzove. "Konj začuti, da je otrok pod stresom, in se začne hitreje gibati. Ko mi otroka, ki se običajno svojih občutkov niti ne zaveda, opozorimo na vedenje konja, se postopoma umiri. Preko te terapije se nauči, da ni vedno le on v centru pozornosti, nauči se empatije, koncentracije. Agresivni otroci se naučijo veščin pomiritve, manj samozavestni pa pridobivajo samozavest. Otroka velikokrat položimo na hrbet konja, da na njem leži, in pokrijemo z odejo, da se med njima vzpostavi stik. To mladim še posebno dobro dene. Konj ima za eno stopinjo višjo temperaturo kot človek, srce pa mu bije počasneje."

Polovica duševnih motenj že v otroštvu

Večina duševnih motenj se začne že v otroštvu in mladostništvu, kar polovica do 14. leta in 75 odstotkov do 25. leta. Kaj lahko starši in šolniki naredijo, da do tega ne pride in se otrok nauči konstruktivno spopadati s težavami? "Pomembno je, da so starši in šolniki senzibilni za težave otrok in mladostnikov. Kadar pri otroku opazijo čustvene stiske ali vedenjske težave, naj hitro reagirajo. Z zgodnjo obravnavo lahko preprečimo razvoj kroničnih težav na področju duševnega zdravja. Otroci in mladostniki stisko kažejo na različne načine, lahko tudi z umikom od skupine ali aktivnosti, z zapiranjem vase. Nekatere spremembe so razvojno pričakovane, druge pa kažejo na duševne težave. V tem primeru je pomembno otroka peljati k specialistu - psihiatru ali psihologu, ki oceni težave otroka in skupaj s starši načrtuje nadaljnjo obravnavo," je zaključila psihologinja Urša Malešič.