Koronapomoči nekateri vračajo, drugi se jim odpovejo. Mitja Sojer: Ukrepi so pomagali, a zalagali smo lastni denar, da smo pokrivali tekoče stroške

V anketi GZS so pri 42 odstotkih podjetij odgovorili, da državnih pomoči iz prvih šestih protikoronskih zakonodajnih paketov niso koristili. Predvidoma 39 odstotkov podjetij, ki je pomoč prejelo, pa naj bi jo moralo vračati, in to okrog 40 odstotkov prejetih sredstev. Prejeta državna pomoč naj bi predstavljala 15 odstotkov lanskih letnih prihodkov, pri čemer je dobrih 40 odstotkov podjetij prejelo pomoč okrog pet odstotkov prihodkov. Po oceni anketiranih podjetij so bili za stabilizacijo njihovega poslovanja najpomembnejši ukrepi čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo bolniške odsotnosti in odlog plačila kreditov. S hitrostjo izplačil je bilo zadovoljnih 44 odstotkov, z administrativno enostavnostjo le dobra petina podjetij.

Direktorica in solastnica računovodskega podjetja Obzorje iz Slovenske Bistrice z desetimi zaposlenimi, Jožica Planinšec Deržek, pove, da največ storitev opravijo za mikro, mala in srednje velika podjetja. "Med podjetji, ki morajo vračati koronapomoči, je veliko takih iz dejavnosti spletne trgovine, saj so imela v tem obdobju pričakovano več dela. Nekaj malega je podjetij iz gradbene dejavnosti, pa tistih, ki so se po sili razmer usmerila v prodajo izdelkov, povezanih z zaščito pred okužbami, in so močni konkurenci navkljub poslovala dobro. Ne vračajo pa pomoči podjetja iz dejavnosti gostinstva, hotelirstva in turizma, saj so bila pretežni čas zaprta in so državne pomoči koristila v spomladanskem in jesensko-zimskem času. Prav tako pomoči ne bodo vračala podjetja, povezana z avtomobilsko dejavnostjo," pojasnjuje Planinšec Deržkova.

Zakaj pogojevanje izplačila?

Frizerski mojster Mitja Sojer s frizerskimi saloni Mič Styling in Simple, slednje daje večinoma v franšizo, ima več salonov v Sloveniji, pa na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem, od lani, tik pred izbruhom koronavirusa, v Avstriji. Zaposluje 120 ljudi, večinoma frizerjev, a trenutno jih dela 80, še dvajset jih je na čakanju, saj zlasti v salonih, ki se nahajajo v trgovskih centrih in so zaradi višjih najemnin praviloma manjši, zavoljo trenutnih omejitev pri preprečevanju širjenja koronavirusa tam sprejemajo manj strank hkrati, posledično je v teh salonih manj zaposlenih kakor običajno. Lani in letos so prejeli skupno 570 tisoč evrov državnih pomoči, za zdaj pa ne vedo, ali bodo morali kaj vračati, kajti v zadnjih letih so močno povečali poslovanje in bi se lahko zgodilo, da navkljub zaprtju salonov za določeno obdobje upad prometa ne bi bil dovoljšen za upravičenost do izplačila, a upajo, da ne bo tako.

"Državi smo hvaležni za pomoč, a ker smo dejavni v več državah, lahko povem, da nikjer ne omejujejo teh pomoči z nekimi pogoji, prav tako jo izplačajo hitro. Morda so le v Srbiji pomoči nekaj nižje, a tam skoraj ni bilo zaprtja. V Avstriji sta potrebna dva računalniška klika in povrnejo ti 80 odstotkov prihodkov preteklega leta, a žal mi takrat tam še nismo delali. Tudi na Hrvaškem, kjer so bili naši saloni zaprti le tri tedne, smo za vsakega zaposlenega prejeli 4000 hrvaških kun. Ukrepi pomoči v Sloveniji so pomagali, a dva do tri mesece smo morali zalagati lastni denar, da smo pokrivali tekoče stroške, kajti najhuje bi bilo, če zaposlenim, ki tako kot mi niso krivi za zaprtje salonov, plač ne bi mogli izplačati. Smo pa bili v slabšem položaju od konkurence, recimo samostojnih podjetnikov, ki so lahko, in verjetno nekateri so, delali na črno, česar mi nismo mogli početi in niti ne bi želeli. V Avstriji so reševali naš poklic in frizerji se med sabo niso kregali," pravi Mitja Sojer.

V TBP s pomočmi ohranili številna delovna mesta

Direktor družbe Tovarna bovdenov in plastike (TBP) Lenart dr. Danilo Rojko pa pojasni, da jim ne bo treba vračati državnih pomoči, saj so jim prihodki upadli za več kot 20 odstotkov. Lani so dosegli 51 milijonov evrov prihodkov, leto prej 67 milijonov evrov. Trenutno zaposlujejo 935 ljudi, lani spomladi pa tistim, ki so imeli pogodbe za določen čas, teh niso smeli podaljšati, a so od junija lani večino znova zaposlili. "Več kot 80 odstotkov ljudi smo lani, predvsem aprila in maja, imeli na čakanju na delo, za kar smo koristili državne pomoči, te smo prejeli še za obolele za covidom-19 in tiste, ki so bili v karanteni. Lani smo prejeli 1,6 milijona evrov državnih pomoči, kar je zelo pomagalo, da smo prebrodili najhujšo krizo pri naročilih, ko je lani spomladi avtomobilska industrija skoraj čez noč nehala poslovati. Pri stroških dela so pomoči veliko pomagale, čeprav je večina ostalih stroškov ostajala, pomoč je bila dobrodošla tudi za likvidnost podjetja," razloži Rojko.

Letos v TBP koristijo pomoči le za obolele in karanteno, vlogo pa bodo oddali tudi za tiste zaposlene, ki se jim je dvignila minimalna plača in katere del zvišanja krije država. "Trenutno delamo na polno, le za maj se kaže nekaj manj naročil, ker pa naše izdelke, nosilni so bovdeni, izdelujemo predvsem za avtomobilsko branžo, še ne vemo, ali se je ta v celoti pobrala in dela na prejšnjih obratih ali si naši kupci (predvsem evropska avtomobilska industrija na čelu z Volkswagnom, BMW in Daimlerjem) delajo zaloge za morebitni tretji val epidemije koronavirusa," meni Rojko, ki doda, da če ne bi bilo tako obsežnih državnih pomoči, ne bi mogli obdržati toliko zaposlenih, kakor so jih, prav tako je bilo treba za nekaj mesecev vnaprej plačati material, pa še investicije na področju avtomatizacije in robotizacije so potekale, ki pa takrat še niso dajale rezultatov. Skrbi pa rast surovin, predvsem polprevodniških elementov, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo.