Z aprilom se ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa zaostrujejo za enajst dni. Zaprte bodo številne trgovine, omejeno bo zbiranje, ponovno pa se bodo zaprli še frizerski in kozmetični saloni, avtopralnice, fitnesi in številne druge storitvene dejavnosti. Vsi, ki bodo morali zapreti, se bojijo predvsem, da omejitve ne bodo trajale le nekaj dni.
Še prejšnji teden z obljubami, da zaprtja ne bo
"Vedno, ko naj bi zaprli le za en teden, se je to podaljšalo na sedem tednov," je dejal Smiljan Škarica, predsednik sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije. "Ljudje zaradi tega zaprtja ne bodo doma, pač pa se bo vse le preselilo na črni trg. To smo opažali že v času prejšnjih zaprtij. Storitve se le preselijo na dom ali v klet," pravi Škarica in na to opozarja tudi obrtno-podjetniška zbornica. "Pri delu na črno se tudi ne upoštevajo strogi zaščitni ukrepi. Posledica tega je zgolj še večje tveganje za prenos okužb," so zapisali v sporočilu za javnost. Za tako delo se po mnenju Škarice obrtniki odločijo, ker nekako pač morajo preživeti. "Pomoč sicer je, a vemo, da pride prepozno. Prva pomoč pride šele po dveh mesecih, stroški pa nastanejo že prej," je še dejal in pripomnil, da takih zaostritev frizerji niso pričakovali, saj da so imeli že do zdaj zelo stroge pogoje, ki so določali, da lahko na 30 kvadratnih metrov sprejmejo le eno stranko.
Nad odločitvijo vlade so presenečeni tudi fitnes trenerji in vaditelji skupinskih vadb. "Še prejšnji teden, ko smo imeli sestanek z Matejo Logar, nam je ta zagotovila, da je na naši strani in da se bo zavzela za to, da se rekreacija ne bo zaprla. Skupaj smo pripravili semafor, ki bi veljal za našo panogo. Zdaj je vse drugače," je dejala Maja Tasič iz Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo. "Ne vem, kako bomo. Če bo šlo glede odpiranja in zapiranja tako naprej, bomo izgubili še te stranke, ki vztrajajo," pravi Tasičeva in dodaja, da je zdaj za njih eden od vrhuncev sezone, članstvo v njihovih športnih centrih pa je tolikšno kot leta 2016.
Delo od doma ali dopust?
Medtem se večja podjetja ne bodo zaprla. "V tem trenutku se za podjetja nič ne spreminja. Proizvodnje se ne bodo zaustavile, delo od doma pa je že zdaj uveljavljeno tam, kjer je to mogoče," pravi Vera Kozmik Vodušek iz Štajerske gospodarske zbornice. "Objektivno gledano so omejitve pri poslovanju, vendar ekonomska škoda za gospodarstvo kot celoto ni pretirana oziroma je primerljiva z januarskim naborom ukrepov. Izjem je veliko," pa je prepričan glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Poziv k maksimalnemu opravljanju dela od doma je po njegovem mnenju smiseln, a povsod to ni mogoče. Delo v proizvodnji in gradbena dela bodo še naprej potekala ustaljeno, dela od doma pa bo še nekoliko več, a po ocenah GZS že zdaj petina zaposlenih v zasebnem sektorju dela na daljavo.
Tako je na primer v Novi KBM. "V obeh obdobjih razglašene epidemije smo v skladu z navodili pristojnih institucij zaposlenim, ki jim narava dela to dopušča, organizirali delo od doma," so zapisali v odgovoru in dodali, da tudi tokrat ne bo moteno izvajanje bančnih storitev za stranke, saj je to izjema v odloku. V Zavarovalnici Sava prav tako pojasnjujejo, da večina njihovih zaposlenih že od marca lani delo opravlja od doma. Več dela od doma pa bo po novem tudi v javnem sektorju, saj je vlada predlagala, da naj bo v tem sektorju na delovnih mestih največ petina uslužbencev. Javnim uslužbencem, ki ne morejo delati od doma, priporočajo izrabo dopusta ali ur, sicer pa zanje predlagajo napotitev na čakanje na delo.
160.000 ljudi v zasebnem sektorju že dela od doma
"Tako odrejanje dopusta je lahko problematično, sploh kadar to ni želja delavca," pa pravi prva sindikalistka Lidija Jerkič in nadaljuje, da na terenu ni zaznati, da bi se delodajalci za to odločili. "Tisti, ki delo imajo, bodo delali. Na čakanju bodo še naprej tisti, ki pač ne smejo delati," še pravi Jerkičeva in doda, da je zato ob teh zaostritvah treba podaljšati vse ukrepe, vezane na čakanje na delo in skrajšani delovni čas. Uresničiti pa bo treba tudi pobude za subvencioniranje regresa. "To velja za tiste sektorje, ki so že mesece brez prihodkov. Taki podjetniki nimajo niti za stroške in plače, kaj šele za regres, ki ga morajo izplačati," še pravi Jerkičeva.
Pri trgovcih še nekaj nejasnosti
Sprva so se pri omejevanju odprtja trgovin med izjemami omenjale le živilske trgovine, tiste, ki pretežno ponujajo medicinske pripomočke, pa vrtnarije in kmetijske trgovine. Zdaj so med izjemami tudi tehnične trgovine, kar v Trgovinski zbornici pozdravljajo, a dodajajo, da je še precej nejasnosti. "Na ministrstvo smo naslovili vprašanje, kaj je s športnimi trgovinami in papirnicami. Odgovor še čakamo," je dejala predsednica zbornice Mariča Lah. Po njenem mnenju namreč tudi trgovine s športno opremo v najširšem pomenu sodijo med tehnične trgovine, saj prodajajo izdelke, ki imajo garancijo. "Če bi športne trgovine odprli, pa v njih ne bi smeli prodajati tekstila in obutve, saj so vse trgovine s tem blagom z odlokom zaprte," je dejala in dodala še, da je zmeda tudi glede papirnic, saj da te znotraj drogerij lahko obratujejo, tiste, ki so samostojne, pa ne. Ne glede na to, da zdaj lahko obratuje več trgovin kot ob prejšnjem zaprtju, pa v zbornici opozarjajo, da bodo izgube velike, zlasti v trgovinah s tekstilom. "Številne trgovine so vezane na sezonske zaloge. Tega, kar bodo zamudili, ne bodo mogli nadoknaditi," pravi Lahova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
