KPK: Na delu predvsem neregistrirani lobisti. Katero ministrstvo je poročalo o največ lobističnih stikih?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o lobiranju za lansko leto izpostavila, da so veliko večino dejavnosti lobiranja – 98 odstotkov – izvedli neregistrirani lobisti ter da je poročanje lobirancev o lobističnih stikih na lokalni ravni in interesnih organizacij na nizki ravni. Lobiranci so komisiji prijavili 5260 stikov. 4000 stikov je bilo zakonitih lobističnih stikov, a v kar 3915 primerih je šlo za stike z neregistriranimi lobisti. "Poročanje o lobiranju je bistvenega pomena z vidika zagotavljanja transparentnosti izvajanja vplivov na oblikovanje zakonodaje in javnih politik ter odločanje o drugih zadevah v javnem sektorju. Transparentnost pa prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks," opozarjajo na KPK. 

Na zadnji dan lanskega leta je bilo sicer v registru lobistov vpisanih 84 lobistov. Med njimi je 20 takih, ki kljub pozivu KPK niso poročali o svojem delu v letu 2023. Komisija jim je izrekla upravne sankcije, in sicer osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja v trajanju od treh do štiriindvajset mesecev ter dva izbrisa iz registra.

Največ na finančnem ministrstvu

Med ministrstvi so o lobističnih stikih najpogosteje poročali ministrstvo za finance (117 zapisov), ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (85), ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (55), ministrstvo za zdravje (35) in ministrstvo za kulturo (31). Preostala ministrstva so posredovala okoli 20 ali manj zapisov, ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa o stikih v letu 2023 nista poročali. Za 814 stikov, o katerih so poročali lobiranci, se je izkazalo, da niso lobistični in o njih sploh ne bi bilo treba poročati. Pri tem relativno izstopa ministrstvo za javno upravo, saj je med 61 poročanimi stiki kar 39 stikov ali več kot 60 odstotkov neustrezno opredelilo kot lobiranje. V KPK ugotavljajo, da lobiranci kot lobiranje pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako pa tudi stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav navedene situacije ne pomenijo lobiranja.

Trend nizke stopnje poročanja lobirancev o lobističnih stikih na lokalni ravni se nadaljuje. Od skupno 212 občin je KPK v lanskem letu od zgolj šestih občin prejela šest zapisov lobirancev o 101 stiku z lobisti (na enem zapisu lobiranci lahko poročajo o več stikih z lobisti). Po drugi strani pa predstavnike lokalnih skupnosti drugi lobiranci večkrat označijo za lobiste, čeprav to niso. V letu 2023 so tako lobiranci poročali o 19 stikih s predstavniki posameznih občin, čeprav zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da so funkcionarji in javni uslužbenci organov in uprav lokalnih skupnosti lobiranci in v takšnih primerih ne gre za lobiranje.

Neustrezna zakonodaja za učinkovit nadzor

Komisija sicer že več let opozarja na neustreznost regulacije lobiranja in poziva pristojne organe k njeni ustrezni ureditvi. Aktualna zakonodaja na tem področju namreč ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov in ne sledi mednarodnim trendom razvoja lobistične regulative, med katerimi je tudi odprava izjem oziroma predrugačenje definicije lobista. Dodatno bi bilo treba za izboljšanje nadzora uskladiti časovno poročanje lobirancev in lobistov (prvi morajo poročati redno, drugi pa lahko poročajo konec januarja za celotno preteklo leto), izpostavljajo na KPK.

"Ker je pri spoštovanju dolžnosti zavezancev izjemnega pomena poznavanje in razumevanje področja, bo komisija usmerjeno nadaljevala ozaveščanje o pomembnosti poročanja o lobiranju. Tako bo občinam ponovno obrazložila določbe o lobiranju ter jih opozorila na njihove dolžnosti, lobirance, ki o stikih poročajo sproti, obveščala o morebitnih zaznanih neskladnostih, interesne organizacije, ki o izvajanju lobističnih dejavnosti niso poročale, pa sproti opozarjala na njihove obveznosti ter spodbujala k sprotnemu poročanju. Prav tako bo 26 državnih organov, katerih funkcionarji oziroma javni uslužbenci niso poročali o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije, zaprosila za razjasnitev dejanskega stanja in morebitno oddajo poročil," še pojasnjujejo na KPK.