Miha Raičevič
Cena kriptovalute bitcoin je od začetka decembra precej podivjala. Pred dvema mesecema in pol je bilo treba za en Bitcoin odšteti malo manj kot 15.600 evrov, včeraj pa je cena narasla že na vrtoglavih 43.200 evrov. V sredo je bilo treba prvič v zgodovini bitcoina za en žeton odšteti več kot 50.000 ameriških dolarjev (dobrih 41.365 evrov). K rasti cene je svoj delež prispeval tudi lastnik in ustanovitelj Tesle Elon Musk, ki je pred desetimi dnevi tvitnil, da je njegova družba v bitcoin vložila 1,5 milijarde dolarjev.
Takšna rast marsikomu dvigne obrv in marsikdo pomisli, da bi se podal v svet kriptovalut. Pa ga povprečen zemljan ali Slovenec sploh dovolj dobro pozna, da bi se lahko spustil v kaj takega? Ustanovitelj borze Bitstamp in kriptomilijonar Damian Merlak povprečnemu človeku ne priporoča, da investira svoje prihranke v kriptovalute zgolj zaradi strahu pred zamujeno priložnostjo. "Kriptovalute so zelo volatilne, premiki tečajev so veliki in lahko prinesejo velike dobičke ali na drugi strani velike izgube. Predvidevati, kje bo cena jutri, je enako kot kockanje v igralnici," opozarja.
Merlak: Trenutno dogajanje ni nič novega
"Danes grem lahko spat in se jutri zbudim s ceno bitcoina 300.000 ali 10.000 dolarjev. Tak je svet kriptovalut vedno bil in še vedno je. Jaz se s tem ne obremenjujem preveč, delam dolgoročno. Ko so ljudje panični in prodajajo, tako kot so pred enim letom prodajali bitcoin po 3000 dolarjev, jaz kupujem. Ko ga manično kupujejo po 50.000 dolarjev, kot to počnejo danes v strahu pred zamujeno priložnostjo, jaz prodajam," je slikovito ponazoril.
Sicer meni, da lahko tako visoka cena bitcoina, kot smo ji priča v zadnjih dneh, še traja in zanj trenutno dogajanje ni nič novega. "V zadnjih desetih letih sem videl že mnogo popolnoma identičnih vzorcev na trgu kriptovalut. Vsaki kriptomaniji pa je skupno to, da preseneti vse, kako dolgo traja in kako visoko lahko gre," pravi Merlak, ki meni, da je nemogoče prodati na vrhu ali kupiti na dnu.
Kaj so kriptovalute?
Kriptovaluta je elektronski denar oziroma menjalno sredstvo, oblikovano za neposredno izmenjavo informacij. Kriptovalute omogočajo zasebnost uporabnikov, decentraliziran nadzor nad legitimnostjo valut in uporabljajo kriptografijo za zaščito transakcij. Prva decentralizirana kriptovaluta je leta 2008 ustanovljeni bitcoin. Razvil ga je Satoši Nakamoto oziroma skupina, ki deluje pod tem psevdonimom. Prava identiteta avtorja namreč še vedno ni bila razkrita.
Glavna lastnost kriptovalut je decentralizacija, saj ni nekega nadzora, kot so centralne banke pri standardnih papirnatih valutah. Eden od ciljev kriptovalut je nadomestitev vseh posrednih institucij. Decentraliziran nadzor omogoča uporaba tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma tako imenovana blockchain tehnologija.
Kupovati jih je mogoče lokalno in preko specifičnih aplikacij, pri avtomatih ali pa v virtualnih menjalnicah, kot je na primer Bitstamp. Slednjo sta ustanovila Slovenca Nejc Kodrič in Damian Merlak, a sta jo leta 2018 prodala belgijski družbi NXHM. (Vir: Wikipedia)
Bitcoin je najstarejša in najbolj prepoznavna kriptovaluta, prav zaradi tega pa je dobil status kralja med kriptovalutami, in Merlak je prepričan, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti. Ocenjuje, da koronavirus na kriptovalute nima vpliva. Ga pa zagotovo po njegovem prepričanju ima "noro tiskanje denarja centralnih bank".
Kozole: Brez večjega vpliva na delniške trge
Tudi borzni analitik pri borznoposredniški hiši Ilirka Lojze Kozole meni, da gre pri kriptovalutah za zelo tvegane naložbe in sam vanje ne bi vložil večjega deleža svojih sredstev. "Lahko se zgodi, da bodo kriptovalute še rasle, a žal je simetrija informacij tukaj prevelika, da bi lahko zdaj postavljali neke 'zanesljive' verjetnosti o rasti. Bi pa rast vrednosti kriptovalut zagotovo bila resno ogrožena, če bi se države odločile vzpostaviti nadzor nad trgovanjem s kripotvalutami, na tak način, kot je ta urejen pri delnicah, in obdavčila kapitalski donos na kriptovalute," meni. Tudi v Sloveniji trenutno dobički od kriptovalut niso obdavčeni.
Države bodo resen nadzor nad kriptovalutami vzpostavile najpozneje takrat, ko bodo prepričane, da pomanjkanje nadzora nad kriptovalutami predstavlja sistemsko tveganje, zagotovo pa bi bilo dobro, če bi to storile že prej, opozarja Kozole.
V primerjavi z delnicami so kriptovalute bolj tvegane tudi zato, ker je ob pregledu poslovanja nekega podjetja mogoče predvidevati, kako se bo gibala cena njegove delnice. Pri kriptovalutah pa to ni mogoče. "Kakor ne moremo oceniti, ali in kdaj bo Elon Musk nekaj tvitnil o posamezni kriptovaluti," je odgovoril nekoliko hudomušno.
Na vprašanje, ali so kriptovalute kakorkoli vplivale na delniške trge, pa je odgovoril, da bistvenega vpliva za zdaj ni videti. Samo borzni indeks S&P500 trenutno beleži skorajda 35 bilijonov tržne kapitalizacije, tu so še globalni delniški trgi ter trgi žlahtnih kovin. Celotna tržna kapitalizacija vseh kriptovalut, sodeč po spletni strani Coinmarketcap.com, pa je trenutno 1,6 bilijona evrov. "Poleg tega pa bi lahko pričakovali, da se bo določen delež sredstev iz kriptovalut ob boljši epidemiološki sliki in ob vrnitvi povpraševanja na severni polobli poleti vrnil v realno ekonomijo," zaključuje Kozole.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
