Sezona respiratornih okužb se vsako leto prične v jesenskih mesecih, ko se temperature znižajo in se spremeni vlažnost zraka, istočasno pa se druženje ljudi preseli v zaprte prostore. Običajno se respiratorni virusi najprej razširijo pri otrocih v šolah in vrtcih, ti ga prenesejo na mlajše odrasle, nato pa gre iz družine v razširjeno družino in med starejšo populacijo. Ko se prične gripa širiti med starejšimi, se povečajo obremenitve zdravstvenega sistema, a kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se letos to še ni zgodilo. "Respiratorni virusi se pretežno prenašajo kapljično in kontaktno preko onesnaženih površin. Pandemija koronavirusne bolezni pa je spremenila obnašanje prebivalstva in ukrepi, ki so usmerjeni v zmanjševanje širjenja koronavirusa, močno vplivajo tudi na pojavnost in širjenje gripe," pojasnjujejo na NIJZ.
Letos še nobenega primera gripe
V običajni sezoni smo bili priča vrhuncu gripe in drugih akutnih okužb prav v zadnjih tednih januarja in v prvi polovici februarja. Spomnimo, da smo lani v tem času imeli rekordno število obolelih, med populacijo pa je krožilo veliko različnih virusov gripe. Okužbe so se širile predvsem med otroki in mladostniki do 14. leta. V nasprotju z lansko zimo pa letos nismo zabeležili še nobenega primera gripe. Do drugega tedna v tem letu je bilo testiranih približno 800 kužnih dihal in vsi vzorci so bili na virus influence A in B negativni. Zaznati pa je kroženje adenovirusov in rinovirusov, a v nižjem odstotku kot v običajni sezoni.
Lani rekodno število obolelih za gripo, letos nič
"Vzgojno-varstvene in šolske institucije so bile zaprte precej časa, ljudje se socialno distancirajo in upoštevajo druge ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida, to pa hkrati deluje tudi v smeri zmanjšanja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo. Potek sezone gripe je zato bistveno drugačen od vseh prejšnjih sezon v Sloveniji," pojasnjujejo na NIJZ. Podobno je drugod. Aktivnost gripe je v Evropi še vedno na medsezonski ravni. V celotni zimski sezoni je bilo do zdaj na virus influence v evropskem območju pozitivnih 215 bolnikov. Gripe skorajda ni tudi v drugih državah severne poloble, na primer v ZDA in Kanadi.
Več cepljenih proti gripi, a še zmeraj malo
Taka izjemna sezona je zaradi vseh veljavnih ukrepov seveda pričakovana, vendar pa še ne moremo z gotovostjo trditi, da se virus gripe to zimo ne bo pojavil v populaciji. "Vprašanje ostaja, ali bo morda sproščanje ukrepov vplivalo v smeri povečane intenzitete sezone gripe, kar bi dodatno obremenilo zdravstveni sistem," menijo na NIJZ, zato je cepljenje proti gripi še vedno smiselno. Cepljenje je še zlasti priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težji potek gripe, to so kronični bolniki, osebe, stare 65 let in več, majhni otroci, nosečnice ter ljudje z izjemno povečano telesno težo. Priporočljivo je tudi cepljenje zdravstvenih delavcev in zaposlenih v domovih za starejše. Cepljenje proti gripi je bilo sicer to sezono rekordno, cepiva je ponekod celo zmanjkalo. Razlog za množično cepljenje je bila epidemija covida-19 in možnost brezplačnega cepljenja za vse zavarovane. Z NIJZ so sporočili, da so cepivo naročili že lani spomladi, ko še ni bila sprejeta odločitev o brezplačnem cepljenju. "Če bi to vedeli, bi verjetno naročili več odmerkov," so dejali, a tudi sicer so naročili 270.000 odmerkov, kar je trikrat več kot v prejšnji sezoni. Čeprav se je to zimo cepilo več ljudi, pa na NIJZ tega, da gripe letos ni, ne pripisujejo precepljenosti, saj je ta še vedno premajhna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
