Tanja Fajnik Milakovič
Pred dnevi je vlada na pobudo ministra za kulturo Vaska Simonitija podelila sedem starostnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture. Lani eno, po 13 letih. Izjemne pokojnine lahko poleg kulturnikov dobijo tudi vrhunski športniki in znanstveniki. Večina prejema k svoji pokojnini dodatek, ki ga financira državni proračun in ne pokojninska blagajna. Med vsemi prejemniki izrednih pokojnin za kulturne dosežke je le eden, ki v pokojninsko blagajno ni vplačal ničesar in prejema izjemno pokojnino v višini 1700 evrov.
Še vedno po zakonu iz leta 1974
Čeprav izjemnih pokojnin do lani ni podeljevala nobena vlada več kot desetletje in je vseh prejemnikov okoli sto, v javnosti nove odobritve vedno dvignejo precej prahu. Tudi zaradi tega, ker se te pokojnine za področje kulture še vedno podeljujejo po starem zakonu, iz leta 1974. Pa tudi zaradi ugotovitev računskega sodišča iz leta 2010, da so kriteriji podeljevanja problematični. Najbolj nedorečen kriterij, ki ga je izpostavilo računsko sodišče, namreč določa, da se dodeli izjemna pokojnina osebi, katere "vrhunski umetniški dosežki in življenjsko delo pomenijo trajno obogatitev slovenske kulture". Ob tem pa velja tudi objektivno merilo, da izjemno pokojnino zagotovo lahko prejme dobitnik Prešernove nagrade. A se tudi tega kriterija na ministrstvu in vladi niso povsem držali.
Predsedniški dodatek
Po posebnem predpisu dodatek k svoji pokojnini prejema tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, in sicer do 80 odstotkov plače predsednika države. Njegova pokojnina in dodatek tako znašata okoli 4800 evrov bruto. Neto pa prejme 3150 evrov, od tega je 1200 evrov dodatka iz proračuna.
Ta dodatek za bivše predsednike države so konec leta 2012 sicer ukinili, a ga po burni razpravi v parlamentu zanj ohranili.
Tako je denimo slikar Kostja Gatnik, sicer dobitnik Prešernove nagrade, na dodatek za izjemne dosežke čakal več kot deset let. Po osmih letih mu je vlada Marjana Šarca vlogo zavrnila. Takrat se je za mnenje obrnil na varuha človekovih pravic. Ta je že leta 2020 ocenil, da "vlada neenako obravnava vse morebitne prejemnike izjemnih pokojnin, ko o vlogah po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine (ZIPO) ne odloča več, čeprav zakon še vedno velja." Po letu dni molka vlade Janeza Janše so Gatniku le priznali izjemno pokojnino. Letos pa še štirim književnikom, Alešu Bergerju, Milanu Deklevi, Milanu Jesihu in Niku Grafenauerju, filmskemu režiserju Karpu Godini ter balerini in igralki Mateji Rebolj.
Športniki dobili nov zakon brez dedovanja
Za razliko od kulturnikov je vsaj športnikom uspelo dobiti nov zakon. Tistim z vrhunskimi dosežki ali delom v športu izjemne pokojnine, za razliko od kulturnikov, zadnja štiri leta redno podeljujejo. Trenutno je prejemnikov okoli 80, zgolj lani so jih podelili 19. In kakšni so kriteriji? Zanjo lahko dajo vlogo Bloudkovi nagrajenci, dobitniki medalj na velikih tekmovanjih, med njimi tudi športniki invalidi. Je pa novela zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro vložil bivši poslanec Desusa Peter Vilfan, prinesla spremembo. Tako so do izjemne pokojnine upravičeni le športniki, ne pa tudi njihovi trenerji, na kar je v intervjuju za Večer pojasnil tudi Tone Vogrinec, ki mu dodatka k pokojnini za izjemne dosežke po več letih čakanja že pred tem niso podelili, čeprav je leta 1982 prejel Bloudkovo nagrado.
Privilegiji tudi za poslance
Leta 1992 so poslanci zase in za druge funkcionarje uzakonili ugodnejše pogoje za upokojevanje. Upokojevali so se lahko s 25 leti pokojninske dobe. Torej moški 15 let, ženske pa 10 let prej, kot je takrat veljalo za druge državljane. Ob tem je bil odmerni odstotek pokojnine nekoliko višji kot po sicer veljavnih predpisih za toliko let delovne dobe. To razliko proračun pokriva še danes, lani je za blizu 50 nekdanjih politikov bilo zagotovljenih 120 tisoč evrov. Ustavno sodišče je leta 1994 to odločbo razveljavilo.
Bistvena razlika s kulturniki oziroma tistimi, ki prejemajo izjemno pokojnino po zakonu za priznanje izjemnih pokojnin, pa je tudi v prenosu pokojnine na družinske člane. Po smrti športnika, ki prejema izjemno pokojnino, njegovi svojci niso upravičeni do tega izjemnega dela vdovske ali družinske pokojnine, medtem ko jo ovdoveli partnerji ali otroci izjemnega kulturnika lahko prejemajo.
Nimajo vsi najvišjih pokojnin
Koliko pa sploh znašajo pokojnine za izjemne dosežke? Najvišji znesek je 2255 evrov bruto oziroma 2120 neto. Država prejemnikom namreč lahko izplača razliko do najvišje zneska pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki trenutno znaša toliko. "Takšna razlika se izplačuje le tistim prejemnikom pokojnin, katerim je izjemno priznana in odmerjena starostna pokojnina za posebne zasluge v višini 100 odstotkov od zneska najvišje pokojnine za leto 2021 za polno pokojninsko dobo," pojasnjujejo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Ta priznani odstotek je lahko seveda nižji, kar pomeni tudi nižji dodatek k pokojnini posameznika.
2255 evrov bruto je najvišja izjemna pokojnina
1624 evrov bruto je povprečna izjemna pokojnina
1051 evrov neto je najnižja izjemna pokojnina
V povprečju se višina izjemnih pokojnin giblje okoli 1624 evrov bruto oziroma 1563 evrov neto. Sicer pa niso nižje od 1000 evrov. Po podatkih Zpiza je znašala najnižja izplačana pokojnina za posebne dosežke v decembru lani 1051 evrov bruto. Enak je tudi neto znesek, ker ta višina pokojnine še ni obdavčena. Za vse izjemne pokojnine oziroma dodatke 225 kulturnikom, športnikom, redkim ostalim ter ovdovelim partnerjem ali otrokom umrlih izjemnih posameznikov je šlo lani iz proračuna 1,5 milijona evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
