"2. oktobra sem bil koronapozitiven in prebolel sem covid," prične pripoved bralec iz Maribora, čigar ime hranimo v uredništvu. Po enem tednu v bolnišnici in petih dnevih zdravljenja doma se je počutje počasi izboljševalo, a "kot kaže, se mi je imunski sistem sesul," pripoveduje. Prav zato je preveril stanje svojih protiteles s testom nanje in številka je bila dobra, 7, 8 od 10. "A pred kratkim sem moral v bolnišnico na preiskave. Testirali so me ob prihodu in v petek ob odhodu, obakrat je bil test negativen," pripoveduje. A ker je moral v ponedeljek na še eno preiskavo, so ga testirali znova, tokrat je test pokazal pozitivno. "Poklicala me je uslužbenka NIJZ in povedala, da naj ostanem v samoizolaciji," pove bralec.
To je le eden od primerov lažno pozitivnih testov, ki v uradni državni statistiki ostanejo pozitivni. Po navodilu Evropske komisije imata hitri test in PCR-test enako težo, in četudi v kratkem času po hitrem testu PCR-test, ki je sicer veliko bolj zanesljiv, pokaže negativno vrednost, se prvi ne izbriše. So državne statistike izkrivljene? Očitno da. Kako zelo, ne ve nihče, saj so odkriti le najbolj očitni primeri.
Majave podlage za ukrepe
Na Gorenjskem so tako lažno pozitivni hitri testi pri 42 zaposlenih v vrtcih in šolah povzročili večje motnje v vzgojno-izobraževalnem sistemu, lahko pa bi celo poslabšali epidemiološko obarvanost regije, od 17 pozitivnih na Polzeli je PCR-test ovrgel kar 16 okužb. Ne gre le za motnje v šolskem procesu in negotovost staršev in otrok, ampak tudi za vpliv na statistiko, s katero država utemeljuje ukrepe v regijah. V primeru šolnikov so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) statistike popravili iz pozitivnih v negativne, a treba bo tudi sistemsko doreči protokol, kako z lažno pozitivnimi testi. "Potrebujemo algoritme, kako bomo ravnali v primerih, ko imamo pozitiven hitri test in nato negativen PCR," poudarja Neda Hudopisk, vodja koroške izpostave NIJZ. Pobudo za takšno usklajevanje podatkov so z NIJZ že posredovali ministrstvu za zdravje, z ministrstva pa odgovora na vprašanje, ali urejajo protokol ravnanja v primeru lažno pozitivnih testov, nismo prejeli.
"V tem primeru je nekaj narobe"
Za neskladja ni kriva le kakovost hitrih testov. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je opravil verifikacije "državnih" hitrih antigenskih testov dobavitelja Majbert Pharm, a zaključen je bil le prvi del verifikacije, kjer so preverjali zanesljivost testov pri simptomatskih testirancih, in hitri testi so se pri tej skupini odrezali razmeroma dobro. Prihodnji teden pa bo znana ocena zanesljivosti in občutljivosti hitrih testov pri asimptomatskih okuženih, kjer je težav več.
Kako NIJZ beleži
Kako NIJZ beleži primere doslej? V primeru, da sta v enem dnevu pri eni osebi dva pozitivna PCR-testa, se šteje to kot ena okužba. Če je pri eni osebi v istem dnevu opravljen hitri test in je ta pozitiven, nato pa to okužbo potrdi še PCR- test, bo v tem primeru potrjena ena okužba. Prav tako se bo v statistiko vpisala ena okužba, če bo najprej hitri test negativen, potem pa bo pozitiven PCR-test. Za eno okužbo se bo štelo tudi, če bo pri osebi najprej pozitiven hitri test, nato pa bo negativen sicer bolj zanesljiv PCR- test.
Tudi proizvajalci preverjajo učinkovitost testov pri simptomatskih okuženih, pogoji testiranja v laboratoriju pa so pogosto drugačni od tistih na terenu. Po mnenju profesorja na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Boruta Štruklja je znanstveno mogoče samo, da je test na okužbo z novim koronavirusom po metodi PCR-pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogoče, saj PCR-testi množijo dedni material in zaznajo izredno majhne količine virusa, hitri testi pa so odvisni od količine virusa v vzorcu. "V tem primeru je nekaj narobe, ali s testom ali z izvajanjem," je povedal. V vsakem primeru morajo biti PCR-testi merilo, je poudaril. Hitri testi so lahko po njegovih pojasnilih lažno pozitivni, če test ni zanesljiv ali pa je manipulacija po odvzemu brisa napačna, že sprememba kislosti reagenta lahko da napačen rezultat, kot so demonstrirali nekateri dvomljivci s "testiranjem" pijač.
Problematični pa niso le slavni Majbertovi testi, temveč tudi drugi. Po verifikacijah hitrih testov, ki so jih opravili v obeh kliničnih centrih, se je pokazalo, da so bolj zanesljivi dražji testi. Kljub temu so zdravstveni domovi 31. januarja dobili navodilo ministrstva za zdravje, naj kupujejo teste, ki so cenejši od treh evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
