Letošnji maturantje so ena bolj uspešnih maturitetnih letin

Maturantje danes niso potegnili s spancem, ob sedmih zjutraj, ko je Državni izpitni center (RIC) objavil rezultate mature, jih je svoj dosežek preverilo 46 odstotkov, do devete ure pa skoraj že 90 odstotkov dijakov. In večina jih je lahko bila zadovoljna, saj je bilo uspešnih 90,3 odstotka generacije, kar je dobra dva odstotka več kot lani. Nazadnje so bili maturantje tako uspešni leta 2015 in letošnje leto sodi "med bolj uspešna maturitetna leta", je poudaril direktor RIC dr. Darko Zupanc.

Manj zlatih maturantov

Če letošnja uspešnost odstopa navzgor, pa je nekoliko manj tistih najboljših, 236 je "zlatih maturantov", ki so dosegli 30 ali več točk, medtem ko jih je bilo lani 271. Najboljši prihajajo s 46 gimnazij in iz 31 krajev. Sicer pa so rezultati po posameznih predmetih primerljivi s tistimi iz prejšnjih let, je dejal predsednik komisije za splošno maturo dr. Blaž Zmazek. Dr. Boris Dular, predsednik komisije za poklicno maturo, je razložil, da je bila od lanske uspešnejša tudi letošnja generacija poklicnih maturantov. Maturo je opravilo 91,4 odstotka generacije. Posebej uspešni so bili letos dijaki na mednarodni maturi, z visokim povprečnim številom točk se postavljajo ob bok najboljšim na svetu, dijakinji z mariborske II. gimnazije pa sta jih dosegli kar vseh 45, kar je redkost in se ne zgodi vsako leto.
Šolski minister dr. Jernej Pikalo, vesel letošnjih rezultatov, je izpostavil, da splošna matura praznuje 25. obletnico, poklicna pa 18., hkrati je maturirala 28. generacija mednarodnih maturantov pri nas. "Po 25 letih sistem mature uspešno deluje, je ključni element zagotavljanja kakovosti srednješolskega izobraževanja. Brez zunanje spodbude, zunanjega pritiska kaka vsebina morda v šoli ne bi bila tako dobro pokrita. Matura omogoča, da kakovost v srednješolskem izobraževanju raste," je pojasnil Pikalo in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi letošnje mature.

Poklicna matura ne bo več ključ do vseh fakultet

Šolski minister pa je v ponedeljek visokošolske ustanove pozval, naj upoštevajo določilo zakona, ki pravi, da morajo fakultete v razpisnih pogojih jasno opredeliti, kateri dijaki poklicne mature z opravljenim dodatnim predmetom se bodo lahko vpisali na katero fakulteto. Zakonodaja namreč omogoča vpis dijakom s poklicno maturo le na sorodnem strokovnem področju, ne pa na katerokoli fakulteto. A fakultete so v zadnjih letih zaradi manjših generacij dopuščale, da so se na njihove programe vpisovali dijaki različnih smeri, ne glede na to, kakšno maturo so opravili. Pikalo je dodal, da bo poziv, ki ga je poslal na univerze, morda pripomogel, da bo razmerje med vpisanimi študenti in tistimi, ki diplomirajo, boljše, saj bodo na fakultete prišli dijaki z boljšim predznanjem.
Medtem ko Zmazek pozdravlja poziv ministrstva, je Dular dejal, da sam ni prepričan, da se dijaki "vpisujejo na poklicne srednje šole, da bi lažje prišli do medicinske fakultete". Prepričan je, da bi bilo treba preveriti, kam so se v minulih letih vpisovali dijaki poklicnih šol s petim predmetom splošne mature in kakšne rezultate so dosegali, po posameznih primerih je to nemogoče generalizirati. "Problem je v generaciji, ki je premajhna. Bomo pa morali razmisliti, ali res potrebujemo devetsto študijskih programov ali jih ne bi bilo dovolj 500 in ali potrebujemo okoli 25 tisoč vpisnih mest za generacijo, ki šteje 18 tisoč otrok," je poudaril Dular.

Bliža se jesenski rok

Višješolska prijavna služba bo o tem, kateri kandidati so bili sprejeti, sporočila 15. julija, visokošolska do 25. julija, jesenski rok mature pa se začne 24. avgusta.