Diskontni model temelji na nizkem številu zaposlenih in visokem tempu dela.
Prvega januarja bo minilo 15 let od prihoda diskontne trgovske verige Lidl v Slovenijo. Lidl je imel lansko leto 15 milijonov evrov dobička. Jubilej bodo proslavili tudi v Sindikatu Lidl, a z oblikovanjem petnajstih zahtev za izboljšanje položaja delavk in delavcev. Oblikovali jih bodo na podlagi izvedene ankete med zaposlenimi v poslovalnicah in skladiščih, objavljali pa jih bodo tekom decembra. Anketo je Sindikat Lidl izvedel v sodelovanju s Centrom za družbeno raziskovanje (Cedra). Reševalo jo je 346 delavk in delavcev Lidla, do konca so jo rešili 303. Ob upoštevanju, da v Lidlu dela okrog 1800 zaposlenih, gre za reprezentativen vzorec.
Premalo zaposlenih
Kar 73 odstotkov anketiranih meni, da se je od njihove zaposlitve tempo dela še povečal, 19 odstotkov jih meni, da se ni, a da je bil visok že ob začetku zaposlitve, sedem odstotkov jih meni, da ostaja enak. Visok tempo dela je sicer ključni del Lidlovega poslovnega modela, ki podjetju zagotavlja cenovno konkurenčnost in visoke profite. Za enako količino dela zaposluje Lidl precej manj delavcev kot drugi trgovci, tako pa prihrani pri izdatkih za plače. Ob tem, da je v Lidlu že v osnovi večja storilnost, dodatno iniciativo za povišanje daje tudi model tekmovanja med poslovalnicami, ki nagrajuje najbolj uspešne, s čimer podjetje še pridobiva konkurenčnost, delavke in delavci pa so vse bolj zgarani. 90 odstotkov vprašanih je na vprašanje, ali je v poslovalnici na izmeno dovolj delavk in delavcev, da lahko uresničujejo vsa pravila, odgovorilo negativno. To dokazuje, da ne glede na usposabljanje in sposobnosti delavke in delavci ne morejo zadostiti pravilom podjetja. Kot pojasnjujejo v sindikatu, se na tak način delavke in delavci izognejo disciplinskim ukrepom le po milosti nadrejenih. "Kakor hitro se postavijo po robu in zahtevajo spremembe, tvegajo opomine. Točno to se je zgodilo nekdanji predsednici sindikata Tjaši Kozole, ko je začela javno opozarjati na probleme v Lidlu," pojasnjujejo v sindikatu in izpostavljajo, da Lidlov poslovni model visoke storilnosti ustvarja razmere, v katerih je mogoče delavke in delavce kadarkoli kaznovati.
Enajst do dvajset odstotkov zaposlenih prejelo opomin
Tina Cipot, tiskovna predstavnica podjetja Lidl, je pojasnila, da se pisno opozorilo izda, ko pride do kršitev delovnopravne zakonodaje, pogodbe o zaposlitvi ali internih aktov. "Izdana pa so po večini zaradi večjega ali ponavljajočega se manka na blagajni, zaradi neupravičene odsotnosti, zaradi neupoštevanja pravil HACCP in podobno," razlaga Cipotova. Po njenih besedah pisna opozorila praviloma niso izdana ob prvi ugotovljeni kršitvi, temveč je zaposleni pred tem ustno opozorjen. Pisno opozorilo naj bi po podatkih Lidla prejelo okrog enajst odstotkov vseh zaposlenih v podjetju (162 zaposlenih). Je pa na vprašanje, ali so v zadnjih petnajstih mesecih dobili opomin, 20 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Kar 90 odstotkov jih opomin pripisuje preveliki obremenitvi in prenizkemu številu zaposlenih. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič je ob tem opozoril, da je število opominov v klasičnih trgovinah v primerjavi z diskontom Lidl znatno manjše.
"Rezultati naše ankete kažejo na močno nezadovoljstvo zaposlenih. Če si želimo boljše klime v podjetju, bodo morali ukrepati tudi v podjetju. Mislim, da je ob 15. obletnici skrajni čas, da podjetje sede s sindikatom in se vpraša, kaj je narobe. Naš namen ni škodovati podjetju," je sklenil Rožič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
