Po zadnjih podatkih v prevozništvu tovora dela okoli 30.000 ljudi. V to številko so všteti vozniki tovornjakov in kombijev. Še zlasti pri slednjih je nadzora najmanj, njihov položaj na trgu pa ni urejen. "Noben voznik v Sloveniji ni plačan tako, kot nalaga zakon o delovnih razmerjih," je kritična Karina Ditz iz Sindikata poklicnih voznikov. Vozniki dejavnosti transporta tovora namreč nimajo kolektivne pogodbe, ki bi urejala njihove specifike, bi pa zanje moral veljati zakon o delovnih razmerjih, ki je splošen. "Vozniki delajo po devet ur in več na dan. Plačani so za 176 ur na mesec, oddelajo pa jih med 220 in 250," je pojasnila sindikalistka in nadaljevala, da je plačevanje povsem v nasprotju z zakonodajo. "Večina je plačana po kilometrih. Tisti, ki vozijo krajše razdalje, pa po dostavljenih paketih. Variant plačevanja je toliko, kot je prevozniških podjetij."
Ceno hitre dostave plačujejo delavci
Kot rezultat takega izkoriščanja dobimo iztrošene in pregorele delavce, pa je prepričan Goran Lukić iz Delavske svetovalnice: "Dosti storitev se je že brez covida preselilo na splet, ta virus je vse le še pospešil. Vse več je digitalizacije in avtomatizacije. Potrošniki pričakujejo takojšnjo dostavo, ceno za to pa plačujejo dostavljavci." Kurirji so namreč dnevno pod pritiski, imajo določeno normo, koliko paketov morajo dostaviti, ob tem pa delajo veliko ur. "Ne čudi me, da nas kličejo iztrošeni, anksiozni delavci na tabletah. Ne morem pozabiti, kako me je enkrat klical 20-letni fant. Istočasno sta bila z njim v stiku še zdravnik in njegova mama. Tako je bil izgorel, da smo ga komaj spravili domov," se spominja Lukić, ki je prepričan, da je zaradi povečanega obsega dela v tem času takih primerov še več. "Klici so sicer posamični, a to ne pomeni, da je tudi primerov le nekaj. Po pomoč se namreč obrnejo, ko so že čisto na koncu z močmi, in še takrat najprej pokličejo, potem pa se po nekaj klicih ne oglasijo več. Ko odvržejo frustracije in bolečine, se vrnejo v kolesje in delo pogosto nadaljujejo," še razlaga.
"Noben voznik v Sloveniji ni plačan tako, kot nalaga zakon o delovnih razmerjih"
Sistem logističnih podjetij je naravnan tako, da optimizira stroške in odgovornost. To pa tudi pomeni, da ta podjetja zaposlujejo zelo malo ljudi, kurirji in skladiščniki so namreč delavci, ki jih zaposlujejo podizvajalci. Ti delavci so na dnu verige, zato ne bodo prejeli dobičkov, ki jih podjetja v tem času ustvarjajo, a jih brez njih ne bi imela niti ona, je poudaril Lukić. "Predstavljajte si, da bi se dostavniki v Ameriki v času črnega petka zaustavili. To bi bila norišnica in potrošniki bi znoreli. Kurirji imajo tako izjemno moč, ampak to je le teorija. V praksi so to delavci, ki jim to predstavlja vir preživetja in nimajo časa razmišljati, da bi nehali delati."
Tahografov ni, zato ni nobenega nadzora
Pri vozilih, ki so lažja od 3,5 tone, ni nobene kontrole, in prav s takimi vozili najpogosteje dostavljajo hitre pošiljke. "V kombijih ni tahografov, ki bi beležili aktivnosti voznikov, zato je tam še več možnosti za različne mahinacije. Nekateri delajo na črno ali pa preko svojih psihofizičnih zmožnosti." O uvedbi tahografov so pred leti v državnem zboru sicer že odločali, vendar ta predlog ni bil sprejet. Sindikalistka Karina Ditz pa nekaj upanja vseeno vidi v pobudi Evropske komisije, saj je ta problem prisoten tudi v drugih državah. "Slej kot prej bo ta direktiva prišla iz Evrope in tako bodo tudi vozniki kombijev morali spoštovati omejitve o tem, koliko ur so lahko na cesti," je prepričana.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
