Luka Koper: Država izglasovala višje dividende

Pred včerajšnjo skupščino delničarjev Luke Koper je bilo največ dilem o tem, kolikšnih dividend bo za lani deležnih njenih 9200 delničarjev. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta predlagala 0,92 evra bruto dividende na delnico, državni SDH in Vseslovensko združenje malih delničarjev pa nasprotna predloga 1,07 oziroma 1,33 evra bruto. Po pričakovanjih je obveljal predlog SDH, saj ima slovenska država s SDH in Kadom v lasti kar 67,11 odstotka delnic Luke Koper. Datum izplačila dividende, v skupnem znesku bo izplačanih 15 milijonov evrov dividend ali polovica bilančnega dobička za lansko poslovno leto, pa je ostal 25. september letos. Delničarji Luke Koper so potrdili še sklep, da se devetčlanskemu nadzornemu svetu Luke Koper, ki mu predseduje ljubljanski odvetnik mag. Uroš Ilić, za čas epidemije koronavirusa od 1. marca do 31. maja letos nadzorniški prejemki znižajo za 30 odstotkov.

Čistega dobička za 40 odstotkov manj

V Luki Koper so dan pred skupščino objavili tudi poslovanje skupine za letošnje prvo polletje, ko so dosegli 107 milijonov evrov čistih prodajnih prihodkov ali 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, čistega dobička pa je bilo s 15 milijoni evrov celo za 40 odstotkov manj. Količinsko je Luki Koper ob polletju pretovor z 11,9 upadel na 10,1 milijona ton ali za 15 odstotkov. Največji padec, 32-odstoten, je bil pri generalnih tovorih, najmanjši, le štiri odstotke, pri pretovoru kontejnerjev. So pa v letošnjem prvem polletju za naložbe namenili 16 milijonov evrov ali 24 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Naložbe so bile namenjene gradnji garažne hiše, novega veza RO-RO pri ladjah za transportiranje avtomobilov, gradnji železniških tirov in nakupu prekladalne opreme. V letu dni so število zaposlenih v skupini s 1662 povečali na 1697. Zanimiv pa je podatek, da so stroški za zaščitno opremo, kot so kombinezoni, rokavice, zaščitne maske in razkužila, v letošnjem prvem polletju znašali 175 tisoč evrov.

Prehiteli Barcelono in Valencio

Letošnje polletno poslovanje skupine Luka Koper je bilo v znamenju pandemije koronavirusa, ki je močno vplivala na blagovne tokove po celem svetu. Primerjava z izbranimi pristanišči v Evropi kaže, da so bile posledice pandemije v regiji severnega Jadrana manjše kot drugod. "Na področju kontejnerjev je vsekakor vplivalo dejstvo, da se v Kopru in sosednjih pristaniščih nismo soočili z odpovedmi ladijskih linij, kot so se v primeru severnoevropskih luk. Po številu pretovorjenih vozil pa smo v prvem polletju celo prehiteli obe španski pristanišči (Valencia, Barcelona), ki sta po pretovoru vozil primerljivi s Koprom," je rezultate pospremil Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper in dodal: "Zaradi majhne zadolženosti je družba finančno stabilna in nadaljujemo izvajanje ključnih razvojnih projektov, predvsem podaljšanje prvega pomola oziroma kontejnerske obale, gradnjo nove garažne hiše in gradnjo novega vhoda v pristanišče."